Svetujemo: Kaj storiti, če pride do neizplačila plače?

10. 12. 2021

Tokrat v naši rubriki ZSSS svetuje odgovarjamo na naslednje vprašanje:

Delodajalec mi že dva meseca ni izplačal plače. Kakšne možnosti imam?

Odgovor:

Temeljna pogodbena obveznost delodajalca je plačilo za delo, ki ga je opravil delavec oziroma delavka. Plačilo mora biti izplačano v ustrezni višini, na ustrezen način in pravočasno. Pri tem je delodajalec dolžan upoštevati zakonske določbe, določbe kolektivnih pogodb, ki ga zavezujejo, in določbe splošnih aktov, ki veljajo pri njem.

Če delodajalec krši svojo obveznost plačila, lahko delavec v skladu s 111. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

Zakonodajalec izčrpno navaja odpovedne razloge, ki so povezani z izplačilom plače:

• če delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela delavcu in mu ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače;
• če delavcu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije dalj kot 30 dni, delodajalec pa mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače;
• če delodajalec delavcu vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo;
• če delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev delavcu ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku;
• če delodajalec za delavca tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost.

Če se delavec odloči, da bo podal izredno odpoved iz enega od zgornjih razlogov, mora najprej pisno opomniti delodajalca na njegovo obveznost in pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni obveznosti oziroma odpravi kršitve, lahko delavec v 30 dneh poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavcu v tem primeru pripada odpravnina v skladu s 108. členom ZDR-1, odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

Kršitev obveznosti plačila pa je tudi kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Zoper storilca je ob prikrajšanju mogoča kazenska ovadba.

Kristina Gomboc Nikolič, služba pravne pomoči ZSSS,

prikazna fotografija cottonbro/Pexels

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!