Pomembno: Kakšnega varstva so deležne žrtve nasilja v družini, ki so v delovnem razmerju?

24. 6. 2024

Pravica do osebnega dostojanstva in varnosti je temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja tudi Ustava Republike Slovenije, in sicer v 34. členu. Kakršnakoli oblika nasilja tako pomeni poseg v temeljne človekove pravice.

Nacionalna raziskava o pojavnosti nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih Inštituta za kriminologijo iz leta 2010 je pokazala, da

• je vsaka druga ženska (56,6 odstotka) od dopolnjenega petnajstega leta starosti doživela eno od oblik nasilja. Najpogosteje so psihično nasilje (49,3 odstotka), potem fizično (23 odstotkov), premoženjsko (14,1 odstotka), omejevanje gibanja (13,9 odstotka) in spolno nasilje (6,5 odstotka);
• so povzročitelji nasilja v 90,8 odstotka primerov moški. Večinoma so bolje izobraženi, saj jih je največ̌ končalo srednjo šolo, skoraj v enakem odstotku pa se razvrstijo v nižjo ali višjo izobrazbo od srednje. Nasilni postajajo že zgodaj, saj je bil najmlajši star 14 let, nasilni pa so tudi v pozni starosti, saj imel najstarejši 84 let. Največkrat so bili zaposleni za polni delovni čas, redkeje za nedoločen čas – tako je bilo zaposlenih 16,9 odstotka. Le 1,4 odstotka jih je bilo brezposelnih;
• od tistih povzročiteljev, ki so verni, jih je bilo 90,3 odstotka katoličanov, drugi so bili pravoslavne ali muslimanske vere;
• petina povzročiteljev je redno uživala alkohol, drugi redkeje, 16,7 odstotka nikoli. Podatki so bili podobni splošnim podatkom o uživanju alkohola na Slovenskem. Med storilci torej ni bilo nič več alkoholikov, kot jih je bilo v običajni moški populaciji. Podobno je z drogami, saj 80,8 odstotka moških nikoli ni uživalo drog, le 3,8 odstotka pa jih je uživalo vsak dan;
• ženske, ki doživljajo nasilje, so manj zdrave od žensk v splošni populaciji. 44,6 odstotka žrtev nasilja je v raziskavi svoje zdravje označilo kot slabo in zelo slabo, v primerjavi s 6,9 odstotka iz splošne populacije. Večkrat doživljajo stres, tesnobo, prebavne motnje, izgubo teka, želodčne težave, glavobol, imajo stalno bolečino v določenem predelu telesa, čutijo utrujenost, vrtoglavico, tresenje rok, motnje spanja, slabo koncentracijo, nespečnost, strah, depresivnost in pogosteje in resneje mislijo na samomor;
• podatki kažejo, da se nasilje lahko začne kadarkoli v življenju, od zgodnjega otroštva do pozne starosti. Pri nekaterih ženskah traja vse življenje.

Čigav problem?

Nasilje moških nad ženskami je bilo do sedemdesetih oziroma osemdesetih let prejšnjega stoletja »neviden pojav«. Takrat so pričela nastajati zatočišča, nevladne ženske organizacije in svetovalnice za ženske, ki želijo sebe in svoje otroke obvarovati pred nasiljem. Uveljavljati se je pričelo stališče, da je takšno nasilje kršitev posameznikove celovitosti. Do takrat je bilo namreč razumljeno kot zasebni socialni in ne kot temeljni družbeni problem.

Iz poročila o delu policije za leto 2023 izhaja, da je bilo omenjenega leta evidentiranih 1312 kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Ocene neprijavljenih ni.

Nasilje na delovnem mestu

Nasilje v družini je široka družbeno-politična problematika, ki pa se dotika tudi področja delovne zakonodaje. Študije so namreč pokazale, da ima lahko zaposlitev izjemno pomembno in pozitivno vlogo v življenju žrtev nasilja v družini. Zaposlitev, med drugim, pomeni finančno varnost in socialno povezanost, kar žrtvi, zlasti tem v kritičnem času, predstavlja stabilnost in uteho. Pojavi se lahko oblika nasilja na delovnem mestu, ki sicer ni pravnoformalna oblika nasilja, kot oblike, ki bodo predstavljene v nadaljevanju, vključuje pa tveganja, ki se lahko pojavijo na delovnem mestu, kot je zalezovanje, digitalno nadlegovanje (pošiljanje intimnih posnetkov delodajalcu ali sodelavcem žrtve), fizični napadi na žrtev na delovnem mestu itn., kar vpliva na druge zaposlene, za žrtve pa predstavlja velik stres. Upoštevajoč navedeno, je delodajalcu v interesu, da ob nastanku kritičnega primera sprejme vse ukrepe, ki jih lahko, da zaščiti žrtev in preostale zaposlene.
Do lanske novele Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki na novo ureja pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju za take primere, so lahko delodajalci po lastni presoji z različnimi ukrepi podprli žrtve nasilja, z novelo pa so zagotovljene določene pravice oziroma možnosti, ki jih po lastni presoji uveljavlja delavec oziroma delavka, ki je žrtev nasilja v družini.

Kaj vse zajema – nasilje?

Pri opredelitvi pojma nasilja v družini se ZDR-1 sklicuje na matični Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Ta v 3. členu definira nasilje in njegove oblike: Nasilje je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (v nadaljnjem besedilu: žrtev) oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok.

Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali grožnja z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe. (Primeri fizičnega nasilja (povzeto po gradivu slovenske policije): klofutanje, brce, porivanje, odrivanje, potiskanje, udarci z roko ali različnimi predmeti, grobi prijemi, zvijanje rok, ožiganje kože, davljenje, dušenje, odrekanje hrane, vlečenje za lase in telesne ude, grožnje in napadi s strelnim in drugim orožjem, razkazovanje orožja, izživljanje nad telesom (ožiganje, tetoviranje …), uničevanje predmetov, oblačil.)

Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, v katera žrtev ne privoli, je vanje prisiljena ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena, grožnje z uporabo spolnega nasilja, ter javna objava spolnih vsebin o žrtvi. (Primeri spolnega nasilja (povzeto po gradivu slovenske policije): siljenje v spolne odnose, ki so za oškodovanca boleči ali ponižujoči (siljenje v razne spolne položaje, spolnost v času menstruacije …), zahteva po spolnih odnosih v zameno za prevoz, denar ali stvari, ki so za življenje samoumevne, spolni odnosi kot plačilo, neželeni in neprimerni dotiki, otipavanje, posilstvo, slačenje, siljenje h gledanju pornografskih vsebin, siljenje žrtve k dokumentiranju spolnih odnosov, seksualno komentiranje žrtvinega telesa.)

Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. (Primeri psihičnega nasilja (povzeto po gradivu slovenske policije): naganjanje iz skupnega bivališča, nagovarjanje otrok proti partnerju, širjenje negativnih govoric o žrtvi, kričanje, zmerjanje, grožnje, strašenje, diskriminiranje, poniževanje, pretirane zahteve, grožnje s smrtjo ali poškodbami, odvzemom otrok, prepovedovanje ali omejevanje stikov z družino, sorodniki, znanci in prijatelji, omejevanje stikov s prijatelji nasprotnega spola, nesodelovanje pri vzgoji otrok, pretirano ljubosumje, prelaganje odgovornosti za nasilje na žrtev, izolacija, prepoved ali onemogočanje izhodov (praznjenje pnevmatik, zaklepanje v stanovanje, odvzem dokumentov), očitanje manjše plače, grožnje s fizičnim nasiljem nad otroki, prepoved uporabe elektronskih naprav, onemogočanje ali kontrola uporabe avtomobila, preverjanje in nadziranje elektronskih naprav in družbenih omrežij (preverjanje klicev, sporočil, elektronske pošte in družbenih omrežij, prisluškovanje klicem …), preverjanje (v službi, na delovnem mestu, s sledilnimi napravami, sledenje prek elektronskih naprav ipd.), siljenje v nosečnost ali prekinitev nosečnosti, prepoved zaposlitve, grožnje z odvzemom dovoljenja za prebivanje v državi, nagovarjanje otrok proti partnerju, širjenje negativnih govoric o žrtvi, kričanje, zmerjanje, grožnje, strašenje, diskriminiranje, poniževanje, pretirane zahteve, grožnje s smrtjo ali poškodbami, odvzemom otrok prepovedovanje ali omejevanje stikov z družino, sorodniki, znanci in prijatelji, omejevanje stikov s prijatelji nasprotnega spola, nesodelovanje pri vzgoji otrok, pretirano ljubosumje, prelaganje odgovornosti za nasilje na žrtev, izolacija, prepoved ali onemogočanje izhodov (praznjenje pnevmatik, zaklepanje v stanovanje, odvzem dokumentov).

Ekonomsko nasilje pa je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje žrtve pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju premoženja, s katerim žrtev samostojno razpolaga oziroma ga upravlja, ali neupravičeno omejevanje upravljanja oziroma razpolaganja s skupnim premoženjem družinskih članov, neupravičeno neizpolnjevanje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti do družinskega člana ali zahtevanje denarja in prepoved razpolaganja s svojim denarjem. (Primeri ekonomskega nasilja (povzeto po gradivu slovenske policije): zahteve po prepisu (ne)premičnin, siljenje v finančno odvisnost, omejevanje pravice do zaposlitve, neplačevanje preživnine, siljenje v jemanje posojil, neupravičeno prelaganje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti na družinskega člana.)

Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar povzročitelj nasilja opušča dolžno skrb za žrtev, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin. Zalezovanje pa je naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba, ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.

Kaznivo dejanje

Nasilje v družini je kaznivo dejanje.

Kazenski zakonik (KZ-1) v 191. členu določa: »Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let.

Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka v kakšni drugi trajnejši življenjski skupnosti.

Če je dejanje iz prvega odstavka storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.«

Kaj omogoča zakon o delovnih razmerjih?

ZDR-1 v 189a. členu določa, da je »delavec, žrtev nasilja v družini, po tem zakonu oseba, ki je v zadnjih dveh letih doživela eno od oblik nasilja v družini, opredeljenih v zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini (glej prej navedeno); je nasilje prijavila na policijo ali center za socialno delo; postopki v zvezi z nasiljem in odpravljanjem posledic nasilja še niso končani, kar žrtev dokazuje s potrdilom centra za socialno delo o izdelani oceni o ogroženosti zaradi nasilja v družini, sodišča in drugih institucij«.

Da delavec lahko uveljavlja naslednje pravice in možnosti, morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji.

V primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nasilja v družini po tem zakonu je dokazno breme na strani delodajalca. Omenjeni člen tudi določa, da mora delodajalec žrtvam nasilja v družini omogočiti lažje usklajevanje poklicnih obveznosti in obveznosti, ki izhajajo iz urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini.

Delavec, žrtev nasilja v družini, lahko na podlagi 67.a člena ZDR-1 »v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanje zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini«. Gre torej za predlog delavca, ki pa ga delodajalec lahko sprejme ali zavrne, v vsakem primeru pa ga mora pisno utemeljiti najpozneje v petnajstih dneh. Če delodajalec predlogu ugodi, ima delavec v tem primeru pravico do plačila po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas (na primer regres), če s tem zakonom ni drugače določeno, ter pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, če zakon tako določa. ZDR-1 pa ne določa, da v primeru, ko je sklenjena pogodba za določen čas za krajši delovni čas, pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas miruje.

Delavec, žrtev nasilja v družini, je na podlagi novega 168.a člena ZDR-1 upravičen do petih delovnih dni plačane odsotnosti z dela v posameznem koledarskem letu za primere urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. O plačani odsotnosti mora delodajalca obvestiti najpozneje tri delovne dni pred nastopom odsotnosti, pri tem pa mora priložiti tudi potrdilo centra za socialno delo o izdelani oceni ogroženosti zaradi nasilja v družini, dokazilo o podani prijavi na policijo ter dokazilo o urejanju zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Delodajalec lahko zahteva le minimalni obseg podatkov. Delavcu pripada nadomestilo plače v višini njene povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Gre za pravico, ki je ob izpolnjevanju navedenih pogojev delodajalec ne sme odreči.

Delavec, žrtev nasilja v družini, ima na podlagi novega 189.b člena ZDR-1 tudi varstvo v zvezi z delovnim časom in nočnim delom. Delavcu, ki je žrtev nasilja v družini, se opravljanje dela prek polnega delovnega časa, neenakomerno razporeditev ali začasno prerazporeditev delovnega časa ali razporeditev na nočno delo lahko naloži samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.

Med omenjenimi tremi možnostmi delavec, žrtev nasilja v družini, izbere tisto oziroma tiste, za katere presodi, da bodo pripomogle k izboljšanju njegovega položaja. Ukrepi so namenjeni zlasti lažji izvedbi vseh postopkov, ki jih mora delavec, žrtev nasilja v družini, za zaščito sprožiti pred različnimi organi. Delodajalec pa lahko delavcu, žrtvi nasilja v družini, ponudi dodatne možnosti in ukrepe.

Ukrepi delodajalca

Na konferenci Mednarodne organizacije dela (ILO) leta 2019 so delodajalci, predstavniki sindikatov in vlad sprejeli konvencijo št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela ter priporočilo št. 206. Omenjeno priporočilo določa politike za zmanjšanje tveganja nasilja v družini, med njimi dopust za žrtve nasilja v družini, prožno ureditev dela in zaščito žrtev nasilja v družini, začasno varstvo pred odpovedjo za žrtve nasilja v družini, vključitev nasilja v družini v ocene tveganja na delovnem mestu, sistem napotitve k javnim blažilnim ukrepom za nasilje v družini, kjer obstajajo, ozaveščanje o posledicah nasilja v družini in podobno.

Del priporočil je zajet tudi v omenjeni noveli ZDR-1, v preostalem delu pa so ukrepi prepuščeni delodajalcu. Delodajalec lahko delavcu, žrtvi nasilja v družini, dodatno omogoči: spremembo delovne lokacije, delovnih vzorcev in delovnih nalog, kot je začasna premestitev z delovnega mesta; varno parkirišče; varnost pri potovanju na delo in z dela ali zagotovitev vozila, ki bo žrtvi omogočilo prihod na delo in z dela; spremembe računalniške ali telefonske opreme ali e-poštnih naslovov ali preusmeritev klicev in e-pošte na druge zaposlene; zagotavljanje, da zaposlenemu ni treba delati samemu ali v izoliranem prostoru; če delavec dela od doma, zagotoviti, da je v dnevnem stiku s sodelavcem; obveščanje recepcije in varnostnega osebja, če obstaja verjetnost, da bo nasilnež prišel na delovno mesto; izboljšano varnost okoli delovišča in vodenje evidence morebitnih zlorab, na primer vztrajni telefonski klici.

Sindikalna tema

Gre za delovnopravno problematiko, na katero glasno opozarjajo tudi sindikati. Primer uspešne sindikalne prakse je denimo sektorski sporazum za finance in zavarovalništvo v Španiji, ki sta ga decembra 2021 podpisali sindikalni organizaciji CCOO in UGT ter delodajalske organizacije. Gre za sektorski sporazum, ki vključuje klavzulo o varstvu žrtve nasilja zaradi spola in določa pravice delavk do solidarnostne pomoči, skrajšanje delovnika s sorazmernim znižanjem plače ali reorganizacijo delovnega časa, finančno pomoč do 1000 evrov za stroške, kot je selitev v dom in pravno svetovanje. Na podlagi sporazuma so podjetja v finančnem in zavarovalniškem sektorju uvedla številne ukrepe, kot so 50-odstotno skrajšanje delovnega časa v obdobju do enega meseca za polno plačilo, kar se lahko podaljša za največ tri mesece, in podobno.

Nasilje v družini je družbeno nesprejemljivo vedenje, ki ima zakoreninjeno podlago v patriarhalno usmerjeni družbi. Da bi se ničelna toleranca do nasilja v družini utrdila v zavesti vsega prebivalstva, je treba to vedno znova poudarjati, in sicer na vseh ravneh političnega ter družbenega udejstvovanja. Odgovornost za to pa nosimo vsi.

Kristina Gomboc Nikolić, služba pravne pomoči ZSSS,
Foto VE Jose G. Ortega Castro MX/Unsplash

Še niste članica oziroma član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!