Napredek za vse delavke in delavce pri vseh delodajalcih

Predstavniki sedmih sindikalnih central so se družno odzvali na zadnji predlog socialnega sporazuma Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in predstavili splošno kolektivno pogodbo za zasebni sektor, ki sta jo pripravili ZSSS in KSS Pergam.

Sedem slovenskih reprezentativnih sindikalnih central, članic ekonomsko-socialnega sveta (Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost (KNSS), Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), Konfederacije sindikatov Slovenije – Pergam, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije (KS 90), Slovenske zveze sindikatov – Alternativa, Zveze delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)) je v odzivu na predlog socialnega sporazuma GZS enotno poudarilo, da ne gre za celovit dokument, ki bi moral vključevati vse socialne partnerje in vladno stran. Pričakujejo pa, da se bodo delodajalci in vlada spustili v pogovore, delodajalci pa mimo tega tudi v pogajanja za splošno kolektivno pogodbe za zasebni sektor.

Pripravljenost na dialog velja pozdraviti

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je pozdravila spodbudo socialnemu dialogu, ki ga je s svojim predlogom dala GZS, čeprav je sovpadal s pobudo ministrice za delo, da bi znotraj ekonomsko-socialnega sveta (ESS) začeli dialog o socialnem sporazumu. Kritična je bila do tega, da se o predlogu GZS ni uskladila niti z drugimi delodajalskimi organizacijami oziroma združenji, kar je bilo očitno še na predstavitvenem sestanku, ki ga je tisti četrtek pripravila GZS. Ob tem je spomnila, da ravno ta organizacija leta 2015 ni niti pristopila k zadnjem socialnem sporazumu, ki so se mu delodajalci konec istega leta zaradi noveliranja zakona o minimalni plači sicer odpovedali.

Hkrati je izpostavila pomembno razsežnost socialnega dialoga, to je določanja plač in plačne politike, čemur je namenjen sindikalni predlog splošne kolektivne pogodbe. Spomnila je, da je dialog o plačah »vedno slabši, vedno šibkejši in vedno manj ga je«, tako da smo zelo daleč od nekdanje stoodstotne pokritosti delavstva s kolektivnimi pogodbami, v marsikateri dejavnosti je prvi tarifni razred pod štiristo evri, minimalna plača pa že na višini šestega oziroma sedmega tarifnega razreda. In na tem področju je predlog GZS zelo šibek, čeprav je treba pozdraviti »lepe želje« o razvoju, rasti plač in rasti bruto domačega proizvoda. Sicer pa gre za »neuravnotežen predlog« brez zagotovil o uresničevanju ciljev.

Naslednji petek bo ESS predvidoma oblikoval delovno skupino za pripravo socialnega sporazuma, je poudarila predsednica ZSSS, omenila »precej burno« debato na predstavitvenem sestanku predloga GZS in še enkrat pohvalila njihovo spodbudo socialnemu dialogu, glede katerega pa je treba imeti realistična pričakovanja in se pogovarjati o sprejemljivih pogajalskih izhodiščih, se približevati in iskati nove rešitve.

Sindikalni predlog je družbeno odgovoren

Tudi predsednik Pergama Jakob Počivavšek je pozdravil nekatere dele predloga GZS in kritiziral njegove pomanjkljivosti glede plačne politike. Ta problem industrijskih odnosov je v Sloveniji vse hujši od leta 2006 naprej, ko je prenehala biti v uporabi dotedanja splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, zaradi česar zasebni sektor ostaja brez minimalnih standardov, nimamo pa niti prave hierarhije kolektivnega dogovarjanja. Sindikalni predlog bo predvidoma veljal za vse zaposlene in smiselno tudi za ekonomsko odvisne osebe, vseboval pa bo vse klasične elemente kolektivnih pogodb glede dopusta, delovnega časa, dodatkov, povračil stroškov in nadomestil itd., ključno plačno izhodišče pa je, da mora biti najnižja osnovna plača prvega tarifnega razreda na ravni minimalne plače. Z njim odgovarjamo na vse težave, tudi na uravnilovko, beg možganov in vse večji socialni dumping, je pojasnil.

Predsednik KS 90 Peter Majcen je opozoril, da delodajalci ne omenjajo prekarnosti, »raka trga dela«, ki se mu moramo posvetiti. Po predsedniku Alternative Zdenka Lorberja bi morala biti tudi vlada predana socialnemu sporazumu (na davčnem, zdravstvenem, pokojninskem področju …), sindikalni predlog pa se družbeno odgovorno nanaša na vse delavke in delavce v zasebnem sektorju, tudi številne nečlane med 200 tisoč tistih, ki delajo brez zaščite kolektivne pogodbe.

Generalni sekretar KSJS Bojan Hribar je opozoril, da želijo biti tudi sindikati javnega sektorja del dialoga o socialnem sporazumu, saj ta prav tako vpliva na javni sektor, nizke plače v tarifnih prilogah zasebnega sektorja pa so nevzdržne. Predsednica KNSS Evelin Vesenjak je na drugi strani izrazila upanje, da bodo potrebni dogovori dejansko doseženi.

Absolutnega sindikalnega NE bodo deležni morebitni predlogi, ki bi spodkopavali doseženo pri minimalni plači, socialna kapica, odprava dodatka za delovno dobo (in drugih dodatkov) oziroma njegova vključitev v plačo, posegi v odmor za malico.

Sindikalna stran bo vztrajala, da socialni sporazum določal tudi delitveno razmerje zasluženega oziroma ustvarjenega med delom in kapitalom.