Invalidsko in predčasno upokojevanje

Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je temelj socialne države. Preprečuje revščino na starost ali za primer invalidnosti. Starostna pokojnina, odmerjena na podlagi bruto plače obračunanih prispevkov, je enako kot plača plačilo za opravljeno delo. Do predčasne pokojnine so upravičene osebe ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe. Invalidska pokojnina pa nadomešča dohodek, ki si ga zaradi nastale invalidnosti posameznik ne more več zagotavljati sam. V tokratnem prispevku podrobneje predstavljamo uveljavljanje pravice do predčasne oziroma invalidske pokojnine.

Predčasna pokojnina je prejemek iz pokojninskega zavarovanja, za pridobitev katerega so predpisani blažji pogoji kot za starostno upokojitev. Za pridobitev pravice do predčasne pokojnine zavarovanec ali zavarovanka ne smeta biti več vključena v obvezno pokojninsko zavarovanje ter morata dopolniti starost 60 let in 40 let pokojninske dobe, medtem ko je pri starostni pokojnini zahtevana dopolnitev 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

Odmera predčasne pokojnine se opravi glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na enak način kot pri odmeri starostne pokojnine, vendar pa predčasen odhod v pokoj vpliva na višino pokojnine. Če se oseba upokoji, preden dopolni zakonsko predpisano starost 65 let, se ji za vsak mesec manjkajoče starosti pokojnina zniža za 0,3 odstotka. Zmanjšanje pokojnine je trajno, ne sme pa znašati več kot 18 odstotkov. V praksi to pomeni, da se zavarovana oseba ne more predčasno upokojiti pred 60. letom starosti. Starostna meja 60 let za pridobitev predčasne pokojnine se ne more znižati na nobeni podlagi, ki velja za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Odstotek odmere predčasne pokojnine se lahko poveča zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je državljan Evropske unije in za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, za 1,36 odstotka, vendar največ do višine 4,08 odstotka. Oseba lahko torej uveljavlja povečan odstotek le za prve tri otroke, ki jih je vzgajala.

Predčasna pokojnina se zavarovancu, ki izpolnjuje predpisani pogoj dopolnjene starosti in pokojninske dobe, izplačuje mesečno na enak način kot starostna pokojnina. Za razliko od starostne pokojnine se za pridobitev te pravice upošteva vsa pokojninska doba. Ta zajema vsa obdobja, ko je posameznik obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, in posebne dobe, ki se upoštevajo za pridobitev pravice do starostne pokojnine in od katerih je odvisen odstotek odmere pokojnine. K temu je vključena na primer dokupljena pokojninska doba oziroma doba prostovoljnega vstopa v obvezno zavarovanje.

Postopek pridobitve predčasne pokojnine

Če ste dopolnili z zakonom predpisano starost ter pokojninsko dobo, lahko pri območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), kjer prebivate, podate vlogo za uveljavljanje pravice do predčasne pokojnine. Postopek pa lahko sprožite tudi po navadni pošti ali pa ga oddate elektronsko, brez kvalificiranega digitalnega potrdila preko zavodove storitve eVloge za VSE.

Če izpolnite pogoje za predčasno pokojnino in ostanete še naprej v obveznem zavarovanju s polnim delovnim ali zavarovalnim časom, lahko ob dopolnitvi 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali 38 let pokojninske dobe brez dokupa z znižanjem starostne meje oziroma starosti 65 let izpolnite pogoje za starostno pokojnino in uveljavite 40 odstotkov starostne pokojnine ali pa starostno pokojnino, ki je ugodnejša od predčasne pokojnine. Poleg tega boste upravičeni tudi do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa. Če ste dopolnili najmanj 60 let starosti ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa in odložite uveljavitev starostne pokojnine, se vam vsako nadaljnje leto pokojninske dobe brez dokupa: dopolnjeno v obveznem zavarovanju po 1. 1. 2013 do 31. 12. 2019, ovrednoti tako, da so vsaki trije meseci pokojninske dobe brez dokupa vredni en odstotek; dopolnjeno v obveznem zavarovanju po 1. 1. 2020, ovrednoti tako, da je vsakih šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednih 1,5 odstotka.

Če se namesto izplačila 20 odstotkov predčasne pokojnine, priznane do 31. 12. 2019, odločite, da boste ostali v obveznem zavarovanju s sorazmernim delom polnega delovnega ali zavarovalnega časa in uživali delno pokojnino, boste ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino upravičeni do starostne pokojnine. V skladu z določbami ZPIZ-2G kljub temu, da ste po izpolnitvi pogojev za predčasno pokojnino ostali v obveznem zavarovanju za polni delovni oziroma zavarovalni čas, niste upravičeni do 20 odstotkov predčasne pokojnine, če ste pogoje za predčasno pokojnino izpolnili od vključno 1. 1. 2020 dalje.

Ne počutite se več zmožni za delo, kaj storiti?

Za pridobitev te pravice mora biti ugotovljena ustrezna kategorija invalidnosti, poleg tega pa mora zavarovana oseba izpolnjevati še nekatere druge pogoje. Med drugim pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen, ne glede na to, koliko pokojninske dobe dopolni. Če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen, zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine, če ima ob njenem nastanku dopolnjeno pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti. To dobo imenujemo delovna leta in zajema časovno obdobje od zavarovančevega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti.

Izjeme pri štetju delovnih let

Izjemoma se delovna leta za zavarovanca z višjo strokovno izobrazbo štejejo od dopolnjenega 26. leta starosti, za zavarovanca z visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pa od 29. leta starosti. Če oseba postane invalid I. kategorije invalidnosti pred dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je bila ob nastanku invalidnosti vključena v obvezno zavarovanje ali je dopolnila najmanj tri mesece zavarovalne dobe. Če postane invalid I. kategorije invalidnosti po dopolnjenem 21. letu, vendar pred dopolnjenim 30. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če njena dopolnjena pokojninska doba pokriva eno četrtino delovnih let.

Kako se ugotavlja invalidnost?

Postopek uveljavljanja pravice do invalidske pokojnine se začne na zahtevo zavarovanca ali njegovega zastopnika, na predlog osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika, predlog izvajalca medicine dela v soglasju z osebnim zdravnikom. Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je treba podati na predpisanem obrazcu (Obrazec IZ-1). Lečeči zdravnik obrazcu priloži originalno medicinsko dokumentacijo oziroma kopije dokumentov, katerih verodostojnost potrdi s podpisom in žigom. Če se postopek začne na pobudo zavarovanca ali njegovega zakonitega zastopnika in zahtevi ni priložena obvezna medicinska dokumentacija, se ta po uradni dolžnosti pridobi od njegovega osebnega zdravnika.

Po prejemu Predloga za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja na ZPIZ začnejo postopek zbiranja delovne dokumentacije. Predpisane obrazce (DD-1, DD-2, DD-3, DD-2 MZ, izjava delodajalca) morajo izpolniti zavarovanec, njegov delodajalec v sodelovanju z izvajalcem medicine dela in strokovnim delavcem s področja varstva in zdravja pri delu, v primeru, da zavarovanec ni zaposlen, pa območni zavod za zaposlovanje (ZRSZ). Ko ZPIZ prejme zahtevo zavarovanca s popolno dokumentacijo, se šteje, da je postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja uveden. Rok za izdajo odločbe je štiri mesece od dneva uvedbe postopka.

Invalidnost zavarovanca nato ugotavlja invalidska komisija zavoda, ki pripravi izvedensko mnenje. Tega obravnava senat invalidske komisije v sestavi najmanj dveh izvedencev. V postopku pred izdajo izvedenskega mnenja ima pravico in dolžnost sodelovati tudi predstavnik delodajalca.

Na podlagi ugotovitev invalidske komisije prejme zavarovanec odločbo, s katero se ugotovi, da invalidnost pri njem ni ugotovljena ali pa se razvrsti v določeno kategorijo invalidnosti in odloči o pravicah na podlagi preostale delovne zmožnosti (npr. premestitev na drugo delovno mesto, delo s krajšim delovnim časom, postopek poklicne rehabilitacije) oziroma pravici do invalidske pokojnine.

Kaj storiti po prejemu odločbe o invalidnosti?

Če invalidska komisija presodi, da je zavarovanec razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, dobi odločbo, ki je izvršljiva z datumom pravnomočnosti. O tem je obveščen delavec, njegov delodajalec, osebni zdravnik in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Delodajalec delavca z dnem pravnomočnosti odjavi iz obveznega zavarovanja in zavodu posreduje dokaz o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ter potrdilo o izplačilu regresa za letni dopust. Če je oseba samozaposlena ali v poslovnem registru vpisana kot družbenik ali poslovodna oseba zasebne družbe oziroma zavoda, mora izpolniti tudi obrazec, s katerim zahteva nakazilo invalidske pokojnine na osebni račun. Če je invalidna oseba hkrati vpisana v poslovnem registru kot samostojni podjetnik ali družbenik in poslovodna oseba gospodarske družbe oziroma zavoda, bo morala opraviti tudi izbris funkcije oziroma pooblastila prenesti na drugo osebo.

Šele pravnomočnost odločbe o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti in prenehanje obveznega zavarovanja sta podlaga za izdajo odločbe o višini in datumu izplačila invalidske pokojnine. Ta  mora biti izdana v enem oz. dveh mesecih po odjavi osebe iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Kaj storiti v primeru preostale delovne zmožnosti?

Če invalidska komisija presodi, da je delavec v delovnem razmerju razvrščen v II. ali III. kategorijo invalidnosti, dobi odločbo, s katero so mu priznane pravice glede na kategorijo invalidnosti. Enako so o dokončnosti odločbe obveščeni zaposleni, njegov delodajalec, osebni zdravnik in ZZZS. Na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene pred nastankom invalidnosti, delavec ne more več opravljati dela, zato delodajalca ZPIZ pozove, da delavcu predloži novo pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno po nastanku invalidnosti, ter na obrazcu DD-1 opiše delovno mesto, na katero bo delavca razporedil po nastanku invalidnosti, če odločba določa specifične omejitve pri delu. Če delodajalec ob premestitvi delavca predvidi dodatno usposabljanje ali prilagoditev prostorov in delovnih sredstev, lahko pri zavodu uveljavlja sofinanciranje za premestitev delovnega invalida.

Samozaposlene osebe, družbeniki in kmetje, ki opravljajo samostojno dejavnost in so zavarovani kot družbeniki, poslovodne osebe ali na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, morajo predložiti izjavo, ki jim jo posreduje ZPIZ, kdaj so pričeli delati skladno s priznano pravico iz invalidskega zavarovanja. V teh primerih se pri FURS preverja tudi plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Brezposelne osebe pa se morajo v 30 dneh od dokončnosti odločbe prijaviti pri ZRSZ in izpolniti izjavo o tem, ali so v poslovnem registru vpisane kot družbeniki ali poslovodne osebe zasebne družbe oziroma zavoda ter ali opravljajo samostojno dejavnost v Republiki Sloveniji oziroma drugi državi EU. Nadalje morajo izpolniti tudi zahtevo za priznanje nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

Kontrolni pregledi in zdravstvene spremembe

Na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katerega je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih z zakonom.

Zaradi sprememb v zdravstvenem stanju se lahko na podlagi ponovnega predloga uvede ponovljen postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Če torej nastanejo v stanju invalidnosti spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, je oseba do nje upravičena od prvega dne naslednjega meseca. Kljub spremembi se osebi lahko nadomestilo za: delo s skrajšanim delovnim časom od polnega; premestitev na drugo delovno mesto ali omejitev delovnega mesta še naprej izplačuje, če ji delodajalec ne omogoči sprememb glede na odločbo. Nadomestilo lahko oseba prejema največ eno leto po dokončnosti odločbe o spremembi pravice.

Uživalci invalidske pokojnine, ki se jim zdravstveno stanje izboljša, lahko še naprej prejemajo invalidsko pokojnino, če se v 30 dneh po prejemu odločbe o prenehanju pravice do invalidske pokojnine prijavijo kot iskalci zaposlitve pri ZRSZ.

Kontrolni pregledi so obvezni v primerih, ko se pravice na podlagi invalidnosti pridobijo pred dopolnjenim 45. letom starosti. Opravljajo se praviloma najmanj enkrat na vsakih pet let, lahko tudi v krajših oziroma daljših obdobjih, pregled pa se lahko določi tudi po dopolnitvi 45. leta starosti. Prav tako uživalca invalidske pokojnine ZPIZ lahko kadarkoli pozove na kontrolni pregled, tudi če ta ni obvezen, da se na njem lahko znova ugotovi stanje invalidnosti.

Kako se odmerja višina invalidske pokojnine?

Znesek invalidske pokojnine je odvisen od več dejavnikov, in sicer od višine pokojninske osnove, vzroka za nastanek invalidnosti ter dopolnjene pokojninske dobe in starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti.

Pokojninska osnova se odmerja v odstotku, lestvica za odmero pa je enaka kot pri starostni pokojnini. Izjema od takšnega izračuna velja za zavarovanca, ki pridobi pravico do invalidske pokojnine s krajšo zavarovalno dobo od obdobja, iz katerega se sicer upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, če je torej obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan manj kot 24 let. Tem zavarovancem se pokojninska osnova izračuna na podlagi osnov, od katerih so bili plačani prispevki v posameznem letu zavarovanja, tudi za manj kot šest mesecev, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.

Zavarovancu, ki razen v letu, v katerem uveljavlja pravico do invalidske pokojnine, ni bil zavarovan, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove. Od najnižje pokojninske osnove se odmeri invalidska pokojnina tudi, če je invalidnost nastala med zavarovanjem za posebne primere, pokojninske osnove pa ni mogoče določiti na siceršnji način.

Podrobnejše informacije o odmeri invalidske pokojnine, če je vzrok nastanka invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen, če je vzrok nastanka invalidnosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen oziroma če gre za kombiniran vzrok nastanka invalidnosti, so na voljo na spletni strani ZPIZ ali osebno na sedežih območnih enot ZPIZ.

Poklicna rehabilitacija

Če izvedenec invalidske komisije meni, da bi bila pri zavarovancu bolj smiselna poklicna rehabilitacija, se njemu in njegovemu delodajalcu predstavi možnost poklicne rehabilitacije. Posameznik ali posameznica se za to možnost odloči tako, da poda izjavo, da se želi poklicno rehabilitirati, in sklene pogodbo o poklicni rehabilitaciji. Postopek poklicne rehabilitacije vodi strokovna institucija s področja medicine dela ali poklicne rehabilitacije, ki poda mnenje o poklicni rehabilitaciji, na podlagi katerega invalidska komisija poda izvedensko mnenje.

V času poklicne rehabilitacije posameznik ostane v delovnem razmerju pri delodajalcu, pri katerem je bil zaposlen ob nastanku invalidnosti. V tem času ne prejema plače, temveč nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije. V primeru poklicne rehabilitacije, ki se izvaja ob delu, pa poleg plače posameznik pridobi pravico do nadomestila za poklicno rehabilitacijo v nižjem znesku. Če je bila oseba ob nastanku invalidnosti brezposelna, se čas, prebit na poklicni rehabilitaciji, šteje v zavarovalno dobo.

Druge pravice iz invalidskega zavarovanja

Z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem se v Sloveniji na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) poleg invalidske pokojnine zagotavljajo še druge pravice iz invalidskega zavarovanja, med njimi pravica do poklicne rehabilitacije in pravica do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, pravica do premestitve in pravica do nadomestila za invalidnost, pravica do dela s krajšim delovnim časom in pravica do delnega nadomestila, dodatne pravice, kot sta pravica do invalidnine in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo oziroma invalidnine za telesno okvaro ter pravica do letnega dodatka.

Zbral Miha Poredoš