Pogovor z generalnim direktorjem Zpiza Marijanom Papežem

Z generalnim direktorjem Zpiza Marijanom Papežem smo se pogovarjali dan pred februarsko sejo sveta Zpiza, kjer so svetniki in svetnice obravnavali Letno poročilo Zpiza za 2023. Papež je podrobneje predstavil notranje delovanje Zavoda, postopke pri uveljavljanju pravic iz OPZ, ovrgel nekatere zmotne predstave o slovenskem pokojninskem sistemu ter predstavil vizijo vzdržnega pokojninskega sistema v prihodnjih desetletjih.

Med upokojenci in zavarovanci pogosto opažamo zmotno razumevanje, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) tisti, ki pokojninske zakone oblikuje in pripravlja ter skrbi za pobiranje in izplačevanje prispevkov. Lahko na kratko pojasnite, kakšne so ključne naloge Zavoda kot edinega izvajalca obveznega pokojninskega zavarovanja?

Mi pokojninsko zakonodajo izvajamo takšno, kakršna je oz. kakršno oblikuje ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ter potrdita vlada in sprejme državni zbor. Naša glavna naloga je priznavanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Opravljamo tudi izračune o višini pokojnin in datumu izpolnitve pogojev. Poleg tega skrbimo za redno mesečno izplačilo pokojnin, invalidskih nadomestil in drugih prejemkov, za področje invalidskega zavarovanja pa invalidske komisije podajajo izvedenska mnenja.

Vsak posameznik, ki vstopi v obvezno zavarovanje, ki torej začne plačevati prispevke, je zavarovanec oziroma bodoči upravičenec do pokojnine, ko izpolni zakonske pogoje. Pomembna naloga zavoda je vodenje matične evidence zavarovancev, kjer se zbirajo podatki o zavarovanju, plačah in zavarovalnih osnovah in višini vplačanih prispevkov. Medtem ko Zpiz prispevke izplačuje, jih Finančna uprava (v nadaljevanju Furs) pobira oziroma nadzoruje njihovo vplačevanje ter po potrebi tudi izterjuje. Furs torej skrbi za vplačilo prispevkov, Zpiz pa za izplačilo pokojnin.

Zavod torej nima neke izvršilne funkcije, da bi lahko posredoval v primeru nepravilnosti na strani zavarovanca ali delodajalca?

Ima, v skladu z zakonom o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1) lahko opravlja revizijo zbranih podatkov v matični evidenci zavarovancev. Predvsem v primerih, da ustrezni podatki niso posredovani, zavod nastopa v vlogi prekrškovnega organa.

Zavod je tako zgolj v lanskem letu od Fursa v povprečju mesečno prejel skoraj tri milijone obrazcev REK-1 oziroma REK-O, kar je za 18 odstotkov več kot v letu 2022 (2.500.000). Prejeti REK obrazci zajemajo tekoče obračune plače za mesec ter popravke obračunov plač za pretekle mesece (npr. poračuni plač). Zavod po prejemu podatkov na REK obrazcih od Fursa izvede t. i. formalno kontrolo v delu, ki se nanaša na podatke, namenjene oblikovanju pokojninske osnove. Po izvedbi kontrole, v skladu z 51. in 52. členom ZMEPIZ-1, pripravi odredbe za popravek napačnih podatkov na posredovanih obračunih in jih posreduje delodajalcem. Obveščanje delodajalcev o morebitnih napakah na sporočenih podatkih poteka elektronsko preko portala eDavki, kamor se vročajo obvestila o napakah oziroma odreditve, dopolnitve in poprave podatkov.

Zavod od leta 2017 na podlagi REK obrazcev oblikuje obrazec M4, to je dokument s podatki o plačah oziroma zavarovalnih  osnovah, na podlagi katerih se oblikuje pokojninska osnova posameznega zavarovanca.

Kako pa delavec sploh ugotovi, da ima napačno obračunano pokojninsko osnovo?

Vsem osebam v delovnem razmerju, ki imajo prispevke obračunane ali plačane, se prizna pokojninska doba. Če so prispevki plačani, pomeni, da se upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove. Če pa so zgolj obračunani, se ne upoštevajo pri izračunu. Na pobudo Zpiza, je od leta 2018 dalje (v ZPIZ-2E) določba, ki omogoča Zavodu, da vsem delodajalcem in zavarovancem pošlje obvestilo v primeru, da ugotovi, da v določenem časovnem obdobju prispevki zaposlenega niso bili obračunani, da delodajalec torej Fursu ni poslal REK obrazca.

V praksi smo namreč zapažali primere, da delodajalci niso oddajali REK obrazcev, delavci pa so nastalo škodo opazili prepozno, ko jim je bila pri informativnem izračunu odmerjena nižja pokojninska osnova. Zdaj je Furs z zakonom postal prekrškovni organ tudi v teh primerih in lahko  delodajalce opozori ali sankcionira. S tem smo zagotovili tudi večjo varnost delavcev, saj so odslej o neplačevanju prispevkov dovolj zgodaj obveščeni.

Koliko je na primer mesečno takšnih primerov?

Okoli tisoč delodajalcev za preko dva tisoč delavcev obvestimo o tem, da prispevki niso bili obračunani. Naj dodam še to: če delavec prejme obvestilo, pomeni, da ima dobo priznano, istočasno pa je seznanjen, da delodajalec krši njegove pravice in lahko zato ukrepa. Prej tega ni bilo. Delavci so prejeli plačilno listo, na kateri je bilo lepo napisano, da so njihovi prispevki obračunani, v resnici pa jih je delodajalec goljufal.

Zakaj je bila s stališča Zpiza ta sprememba  potrebna?

Zato, da smo zagotovili pravočasno rešitev upokojitvenih vlog in preprečili pink-ponk dokumentov. Vam pojasnim na podlagi primera. Vzemiva recimo propadlo gradbeno podjetje SCT. Podjetje je takrat delavcem prispevke sicer plačevalo, a posredovalo napačne podatke na obrazcih M4, zato smo ga pozvali, da jih popravi. V nekaterih primerih se to ni zgodilo, vmes je šlo potem podjetje v stečaj in pravilne podatke smo morali nato iskati v obsežni stečajni dokumentaciji podjetja, delavci pa so čakali na odločbe Zavoda. Zdaj se v praksi to ne more več dogajati, saj zavod na podlagi REK obrazcev, prejetih od Fursa, vsako leto oblikuje za vsakega posameznika obrazec M4.

Vsi zaposleni pri pravnih osebah smo pred zaposlitvijo že kdaj potrebovali izračun delovne dobe, ki smo ga dobili na svoji krajevni enoti Zpiza. Kako drugače lahko zavarovanci še preverimo svoje upokojitvene pogoje?

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v 140. členu določa, da osebi, ki je v koledarskem letu stara 58 let, pošljemo informativni izračun, kdaj bi imela pogoje za upokojitev in kakšna bi bila predvidena višina njene pokojnine brez upoštevanja olajšav (starševstvo, služenje vojaškega roka, op. a.). Zavarovanci tudi lahko podajo vlogo  za izračun upokojitvenih pogojev ter višino pokojnine. Od leta 2021 imamo na voljo tudi osebni spletni informativni pokojninski kalkulator, do katerega lahko ljudje dostopajo z osebnim digitalnim certifikatom in kjer si lahko iz svojih podatkov sami izračunajo pogoje. To storitev v zavodu zelo priporočamo, saj lahko to naredijo kadarkoli, tako da ni potrebno vlagati vloge na zavod.

Kako pa dejansko poteka postopek na Zpizu od trenutka, ko bodoči upokojenec poda vlogo, do prejema prve pokojnine?

Ko se oseba odloči, da se bo upokojila, na zavodu poda vlogo z ustreznimi prilogami (npr. sklep o prenehanju delovnega razmerja, delovna knjižica, druga dokumentacija). Nato vlogo v reševanje dobi eden od referentov, ki preveri, ali oseba izpolnjuje vse pogoje, in jo prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje. Potem ko dejansko vse ’štima’, Zpiz naredi izračun in izda odločbo. Ta gre v sektor za nakazovanje pokojnin, kjer je nekje v 20 dneh zadeva pripravljena za obdelavo. V naslednjem mesecu od prejema vloge običajno upokojenec prejme prvo pokojnino.

Kaj lahko stori posameznik, kadar meni, da mu niso bile priznane ustrezne pravice?

V 15 dneh po prejemu odločbe se lahko pritoži. Pritožba gre najprej na prvo stopnjo, kjer pogledajo, ali bi ji bilo možno v celoti ugoditi. Če je to možno, lahko to stori prvostopenjski organ. To je sicer redko, tako da se zadeva običajno odstopi drugi stopnji, pri nas v Ljubljani, kjer te zadeve rešujemo. 

Kakšen je delež pritožb, ki jim je ugodeno?

Okoli deset odstotkom pritožb je po moji oceni ugodeno, največ na invalidskem področju. S tem pa zadeva še ni zaključena. V treh mesecih po izdaji odločbe lahko Zpiz, po naključnem izboru, opravi revizijo vloge. Če se v tem postopku ugotovi napaka, se ta popravi in delavec dobi popravljeno odločbo. Redkokdaj je napaka takšna, da bi upokojenec za kakšen mesec ostal brez pokojnine, gre bolj za manjše zadeve. Na zavodu si želimo, da bi lahko revidirali vsaj četrtino pozitivnih odločb, a nam zaradi precejšnjega kadrovskega primanjkljaja to ne uspeva; v lanskem letu smo recimo revidirali samo 18 odstotkov pozitivnih odločb.

Pravite, da je največ pritožb na invalidskem področju, ki se zdi tudi najbolj zapleten in dolgotrajen postopek. Nekateri ljudje na odločbo v bolniškem staležu čakajo tudi po več mesecev. Lahko kratko in preprosto pojasnite posamezne korake tega postopka: od diagnoze, ki delavcu onemogoča nadaljnje delo, do pozitivne odločbe, ki mu prizna invalidnino?

V invalidskih postopkih odločamo v treh zadevah: oceni dela zmožnosti, dodatku za pomoč in postrežbo ter oceni telesne okvare. Potem je tu še prišteta delovna doba, vloge so tudi za dodatno dopolnilno mnenje, ko je nekdo že invalid, da mu delodajalec najde delovno mesto, ki bi ustrezalo njegovim zmožnostim oziroma omejitvam.

Za oceno dela zmožnosti poda vlogo osebni zdravnik na predpisanem obrazcu. Vlogo presoja strokovni delavec za oceno dela zmožnosti, ki zahteva od delodajalca delovno dokumentacijo: kaj je ta nazadnje delal. Če je oseba brezposelna, zahtevamo dokumentacijo od tistega delodajalca, kjer je oseba nazadnje delala;, če je espejevec, si jo mora priskrbeti sam.

Strokovni delavec nato pripravi postopek za zdravnika, ki pregleda delovno in medicinsko dokumentacijo ter presodi, ali je ta popolna. Pri tem je pomembno, da ima delavec funkcionalni izvid v zvezi z oceno dela, predvsem pa delovno dokumentacijo, saj so ti dokumenti nujni za uvedbo postopka. V praksi se nam dogaja, da delodajalci namerno ne posredujejo delovne dokumentacije in se postopki vlečejo, delavci pa tudi po več mesecev čakajo na odločitev komisije, običajno to še podaljša že tako predolge bolniške.

Oceno dela zmožnosti podajajo invalidske komisije. Zavarovanec in tudi delodajalec sta pri oceni dela zmožnosti povabljena na senat invalidske komisije, ki na podlagi osebnega pregleda poda izvedensko mnenje, na podlagi katerega strokovni delavec izda pozitivno ali negativno odločbo. Vsa izvedenska mnenja, kjer je podana ocena prve kategorije invalidnosti, morajo po zakonu še na drugostopenjsko revizijo v Ljubljano.

Kaj pa v primeru, da se delavec ne strinja z vsebino izvedenskega mnenja?

Nanjo se lahko pritoži, o pritožbi pa odloča senat invalidske komisije druge stopnje. Če je pri starostnih pokojninah okoli deset odstotkov pritožb pozitivnih, jih je pri invalidskem zavarovanju več. Razlog za to je tudi v tem, da zavarovanci predložijo novo dokumentacijo. V primeru, da zavarovancu tudi tukaj ne uspe, pa ima možnost vložiti tožbo na delovnem in socialnem sodišču, kjer pa mi nismo več pristojni.

Kako bi se dalo te postopke olajšati oziroma skrajšati?

Na Zpizu si že več kot 20 let prizadevamo za uvedbo t. i. univerzalne delovne dokumentacije, ki bi delodajalca obvezala, da mora delovno dokumentacijo dati na razpolago že v postopkih priznavanja bolniškega staleža in bi jo moral imeti tudi osebni zdravnik in imenovani zdravnik. Tako bi z vlogo za oceno delazmožnosti zavod prejel tako medicinsko kot delovno dokumentacijo.

Novi bodoči upokojenci v začetku leta običajno negodujejo, da so na Zavod oddali vso dokumentacijo, podali odpoved delovnega razmerja, njihova odločba je zgolj začasna. Zakaj je tako?

Tistim, ki se upokojijo v prvih mesecih leta, ni mogoče izdati končnih pokojninskih odločb, ker še niso znani novi valorizacijski količniki. Valorizacijski količnik je mehanizem, s katerim se vsako leto ponovno ovrednoti pokojninske osnove za nazaj, vse od leta 1970 dalje. To se naredi tako, da se določi razmerje med povprečno plačo v državi v zadnjem letu pred upokojitvijo posameznika in povprečno plačo v vsakem letu pred tem. Vsako posamezno leto ima torej svoj valorizacijski količnik, ki se vsako leto spremeni. Zadnje leto pred upokojitvijo posameznika ima tako vedno valorizacijski količnik 1, prejšnja leta pa višje količnike. S tem se zagotavlja medsebojna primerljivost pokojninskih osnov v različnih letih.

V javnosti so v povezavi s pokojninskim sistemom razširjene različne zmotne predstave. Ena od njih je, da je višina pokojnine odvisna od seštevka vplačanih prispevkov v obdobju delovne aktivnosti. Lahko pojasnite, zakaj ni tako?

Vsota vplačanih prispevkov ni podlaga za izračun pokojninske osnove, zanjo je pomembna bruto plača. Če se prispevki povečajo, zavarovanec pri upokojitvi ne bo imel zato nič večje pokojnine, se bo pa več nabralo v pokojninski blagajni. Če pa bi se posamezniku zvišala bruto plača ali povečala osnova, od katere kot samozaposleni plačuje prispevke, pa bi imel višjo pokojnino. Tudi v primeru, če bi se prispevki znižali. Kaj bi to pomenilo v primeru, da bi se izenačile prispevne stopnje delodajalcev in delavcev, na način, da bi se delodajalcem zvišale? Delodajalec bi bil bolj obremenjen, delavec pa bi imel na enak bruto višjo neto plačo. To je tisto, kar se mi zdi, da je tudi smiselno.

V Sloveniji imamo t. i. pretočni pokojninski sistem. To pomeni, da se pokojninska blagajna v istem mesecu napolni na račun pobranih prispevkov in ob koncu meseca izprazni na račun izplačanih pokojnin. Kaj se zgodi v primeru, da denarja za izplačilo pokojnin ni dovolj? 

Na Zpizu dnevno spremljamo priliv prispevkov. V zadnjih letih se količina pobranih prispevkov povečuje, a se hkrati zaradi večanja števila upokojencev zvišujejo tudi izdatki. V zadnjih nekaj letih iz proračuna za pokojnine namenimo letno nekje med 700 in 900 milijonov evrov dodatne obveznosti. Primanjkljaj iz preteklosti in vsakokratne letne primanjkljaje je država prevzela prvega julija 2005 in od takrat dalje imamo vsako leto izravnane prihodke in odhodke, razliko pa zagotavlja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Koliko denarja vsak mesec prispeva državni proračun, je seveda odvisno od številnih dejavnikov; od fluktuacije števila upokojencev, izplačila letnega dodatka, redne ali izredne uskladitve pokojnin in drugih. Pomembno je vedeti: ko se pokojnine na koncu meseca izplačajo, je blagajna prazna.

Glede na zadnje znane podatke (Letno poročilo Zpiza za 2023) ženske povprečno prejemajo pokojnino skoraj 26 let, moški pa nekaj manj kot 18 let. Kakšne ukrepe bomo v prihodnosti morali sprejeti, da bomo zagotovili dovolj sredstev za izplačilo pokojnine slovenskim starostnikom?

Menim, da bi se morala z novo reformo starostna meja za upokojitev dvigniti s 65 na 67 let. Če to ne bo ’šlo skozi’, pa moramo vsaj aktivno spodbujati zaposlene k podaljševanju delovne aktivnosti. Dlje kot bomo delali, višja bo naša pokojnina. Trenutno je odmerni odstotek za vsako dodatno leto dela tri odstotke do treh let zavarovanja. Oseba pa lahko hkrati prejema do 40 odstotkov starostne pokojnine, do katere je bila upravičena ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev. Ali ni to zelo dobra motivacija za podaljševanje delovne dobe?

V prihodnosti se bo pri nas, tako kot drugje po svetu, delež upokojenega prebivalstva samo še zviševal. Se vam zdi naš pokojninski sistem na dolgi rok vzdržen?

Z ustreznimi in pravočasnimi prilagoditvami bo vzdržen. Seveda pa bo potrebno zagotoviti tudi druge vire financiranja in nujno bomo potrebovali tudi stalen dotok delovne sile iz tujine. Brez konstantnih delovnih migracij enostavno ne bo šlo. Tudi zato, ker se kot vse bolj resna možnost omenja skrajševanje delovnega časa, da bi delali le štiri dni.

Omenjate migracije. Na okrogli mizi ZSSS o pokojninski reformi, ki smo jo izvedli februarja, je Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, omenil zanimiv statistični podatek, da tujci predstavljajo nezanemarljiv delež slovenske delovne sile: vsak šesti delovno aktivni prebivalec Slovenije naj bi bil tujec.

Struktura zavarovancev je danes bistveno drugačna, kot je bila pred štiridesetimi leti. Če so se včasih ljudje zaposlili s 15 ali 16 leti, se zdaj zaposlujejo bistveno kasneje, največ po  25. letu starosti. Če je takrat na trg dela vstopalo bistveno manj izobraženih žensk, so te danes v večini. Tudi pri upokojevanju se slednje upokojujejo za daljšo dobo, kot so se prej, in prejemajo višje pokojnine kot prej. Pri vdovskih pokojninah bomo počasi prišli do situacije, kjer bodo po ženi možje prejemali pokojnino, da se bo torej zamenjala dosedanja slika.

Mladi se povprečno kasneje redno zaposlujejo kot pred desetimi, dvajsetimi leti. Kako pomembno se vam zdi tovrstno zgodnje vstopanje mladih v pokojninski sistem?

Študentje, ki delajo preko študentskega servisa od leta 2015 dalje, so vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, teče jim torej pokojninska doba (za doseženih 60 odstotkov povprečne plače se jim prizna 1 mesec pokojninske dobe, op. a.). V letu 2023 je bilo v to obliko zavarovanja recimo vključenih preko 100 tisoč študentov in dijakov in v povprečju so dosegli 2 meseca in 23 dni pokojninske dobe.

Zpiz iz naslova študentskega dela letno prejme preko 80 milijonov evrov prispevkov, kar je več, kot prispeva Kapitalska družba (Kad). Osveščanje mladih je zato pomembno. Veseli me, da jim zdaj, ko vedo, da se bodo zaradi nabiranja pokojninske dobe že v času študija lahko mlajši upokojili, ni več vseeno za pokojninski sistem. Predstavljajte si, da imate pred sklenitvijo redne zaposlitve že eno, dve ali tri leta pokojninske dobe.

Sicer pa na Zpizu želimo graditi pripadnost pokojninskemu sistemu v vseh generacijah. Generacija študentov in dijakov, ki prispeva v pokojninsko blagajno od začetka srednje šole dalje, se bo morda lahko upokojila že pri 62 letih, medtem ko se bodo tisti, ki se zaposlujejo pri tridesetih, lahko šele pet ali več let kasneje.

Kot sva omenila v začetku, Zpiz nima zakonodajne moči, lahko pa vladi svetuje s podajanjem pobud glede na svoje strokovne ocene predpisov. Kakšno vlogo imajo takšne pobude?

Sodelujemo predvsem z MDDSZ, ki mu pošiljamo tudi naše strokovne pobude. Hkrati sodelujemo tudi na odborih, v parlamentarnih komisijah in komisijah državnega sveta. V Zpizu obravnavamo področne spremembe zakonodaje, ki se dotikajo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dolgotrajne oskrbe, zdravstvenega zavarovanja. S pobudami želimo zakonodajalca opozoriti predvsem na to, kaj bi specifični členi ali zakoni pomenili za njihovo izvajanje v praksi. V zadnjem obdobju predlagane spremembe obravnava tudi Svet zavoda. Največ strokovnjakov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja je vsekakor zaposlenih na Zpizu, zato si želimo, da bi tesneje sodelovali in bili bolj vključeni v pripravo sprememb in dopolnitev zakonodaje.

Vsakokratna oblast ima od pokojninskega sistema in njegovega zakonitega izvajalca (Zpiza, op.a.) verjetno različna, včasih tudi politična pričakovanja. Kako prisluhniti oblastnikom in hkrati v fokusu venomer ohraniti potrebe in pravice strank – zavarovancev?

V takšnih situacijah je pomembno, da strokovnost postavimo na prvo mesto. Pogosto se mi zgodi, da dam v javnosti kakšno izjavo, ki si jo prisvojijo enkrat sindikati, drugič politiki. Ni me strah povedati svojega mnenja, najsi bo to novinarju ali ministru, na politično odločitev nimam vpliva, lahko pa podam svojo strokovno oceno. Pomembno se mi zdi prisluhniti različnimi mnenjem in iskati soglasje. Na Zavodu delajo zelo strokovni kadri in v zadnjih letih sem delal tudi v smeri pomladitve ključnega kadra, tako da pravočasno nadomestimo odhode starejših sodelavcev – kamor sodim tudi sam, ter da se znanje prenese na mlajše. Gre namreč za specifično področje, ki je zahtevno in zelo pomembno za življenje slehernika. Potrebno je poznati zakonodajo tudi za več kot 40 let nazaj in večkrat pravimo, da je pri našem delu zelo pomemben tudi »zgodovinski spomin«. Upam, da mi je uspelo s sodelavci vzpostaviti dobro organizacijo dela, da bo delo normalno potekalo tudi po odhodu nekaterih ključnih kadrov. Zavodova temeljna vizija je namreč »zadovoljna stranka, zadovoljna javnost, zadovoljni zaposleni«. Zadnjega trenutno ne dosegamo v polnosti, ker so naši sodelavci res preobremenjeni, se pa trudimo, da bomo pridobili večje število kadrov in s tem zmanjšali preobremenjenost zaposlenih, zmanjšali visoko fluktuacijo in posledično tudi skrajšali čas trajanja pri reševanju zahtevkov zavarovancev. Upam pa tudi, da se bodo zvišale plače, ki so sedaj tudi vzrok, da naši sodelavci odhajajo v druga okolja.

Miha Poredoš