Mini davčna reforma po meri kapitala? Komentar predloga Gospodarske zbornice Slovenije

25. 9. 2023

V medijih je bilo zaslediti, da Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) predlaga posamezne davčne spremembe oziroma svojo mini davčno reformo, ki naj bi, po besedah predstavnikov GZS, prispevala k razbremeniti gospodarstva, omogočila podjetjem, da ohranijo finančno in poslovno kondicijo ter davčno razbremenila nagrajevanje zaposlenih in njihove dohodke. Med predlogi je omenjena tudi t. i. razvojno kapico, s katero bi omejili zgornjo višina bruto dohodka, od katerega plačujemo prispevke za socialno varnost. Vse našteto seveda z namenom ohranitve oziroma dviga konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Znižanje davka od dohodka pravnih oseb, nižja obdavčitev kapitalskih dobičkov in dividend, ukinitev oziroma nižja obdavčitev v najvišjem dohodninskem razredu, »razvojna kapica« v višini 2,5 kratnika povprečne plače so predlogi, ki jim je ZSSS argumentirano nasprotovala že v preteklosti.

Tudi sedaj smo prepričani, da takšni predlogi nikakor ne bi prispevali k davčni razbremenitvi srednjega razreda in povečanju produktivnosti gospodarstva, zaradi česar naj bi bili vsi zaposleni deležni višjih plač. Ravno nasprotno, takšne rešitve davčno razbremenjuje le posameznike z najvišjimi dohodki in podjetjem omogočajo ustvarjanje višjih dobičkov.

Slovenija se v primerjavi z državami EU uvršča na spodnji del lestvice po višini obdavčitve kapitala in podjetij. Efektivna stopnja davka od dohodka pravnih oseb je med nižjimi. Manj pobranih davkov bi pomenilo tudi nižje prihodke za državni proračun. »Razvojna kapica« pa bi pomenila manj prispevkov v blagajni socialne varnosti in bi le še povečala njihov primanjkljaj in ogrozila dosedanji obseg socialnih pravic. Tovrstno razmišljanje lahko razumemo tudi kot željo po krčenju socialnih pravic in kot predlog za zniževanje socialne varnosti v Sloveniji.

V naslednjem letu bo država začela ponovno upoštevati fiskalno pravilo, kar bo še dodatno vplivalo na razrez izdatkov proračuna. Tudi napovedano linearno zniževanje proračunskih izdatkov v višini 4 odstotkov bo nesporno imelo vpliv na sistem socialne varnosti. Zato predlogi GZS zagotovo ne bodo imeli pozitivnega vpliva na večino zaposlenih ampak zgolj na posameznike ki imajo najvišje dohodke. Prav tako izpada dohodkov zaradi podanih predlogov ne more nadomestiti zgolj višja produktivnost. Davčne rešitve morajo biti javno finančno nevtralne!

Prepričani smo tudi, da gospodarskega razvoja in dviga produktivnosti ni in ne more biti brez dostojne stopnje socialne varnosti delavk in delavcev. Menimo, da bi bila davčna reforma, ki jo je vlada napovedovala že v preteklem letu, potrebna, predlagane spremembe pa bi morale biti dogovorjene z vsemi socialnimi parterji. Tovrstnim predlogom, ki jih je bilo sicer zaznati pri le eni od delodajalskih organizacij, ali kakršnimkoli drugim poizkusom nižanja socialne varnosti smo v ZSSS vedno – in tudi vedno bomo – v celoti nasprotovali.