Sindikati ne bodo pristali na nezakonito delodajalsko nižanje plač

Predstavniki ZSSS in KSS Pergam so danes na novinarski konferenci opozorili delodajalce, naj ne izvajajo sprememb glede obračunavanj minimalne plače, ki bi vodili v nezakonite prakse. Sindikaliste in delavce v podjetjih pa so posvarili, da ne pristajajo na nižanja ali vključevanja dodatkov v osnovno plačo.

V prihodnjem letu bo minimalna mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času znašala 940 evrov bruto oziroma 700 evrov neto. Poleg dviga minimalne plače pa bodo po novem iz definicije minimalne plače izvzeti tudi vsi dodatki.

Izključene niso niti kazenske ovadbe

V GZS so zato predlagali celo vključevanje nekaterih dodatkov v osnovno plačo, čeprav gre pri tem za nezakonite prakse. Dodatek za delovno dobo je tako z zakonom določena pravica, ki se je ne sme vključiti v osnovno plačo. Pred nezakonitimi praksami je posvarila tudi predsednica ZSSS Lidija Jerkič: »Vsakdo naj preveri, ali je najnižja izplačana plača res minimalna plača in ali so iz nje izvzeti vsi dodatki. V primeru največjih kršitev razmišljamo tudi o kazenskih prijavah.« Kot je še dejala, minimalna plača predstavlja najnižjo dostojno ceno dela. In prav to je bil namen zakona, ki ga nekateri sedaj želijo v najvišji možni meri zaobiti. Obenem je izrazila tudi bojazen, da bo do najhujših kršitev zakonodaje prihajalo v podjetjih, kjer ni sindikatov.

Generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) Saška Kiara Kumer je v imenu sindikatov storitvenega sektorja dodala, da zakon določa minimalni standard za dostojno življenje, ki si ga zasluži vsak. »Človek s polnim delovnim časom ne sme živeti pod ravnjo dostojnega življenja. Žalostno je, da tega niso prepoznali delodajalci in da je to morala storiti država.« Kot je opozorila, gre pri zavestnih kršitvah pravic delavcev za kazniva dejanja. Zato bodo pozorno spremljali, kaj se bo na tem področju dogajalo v prihodnje.

Ne pristajajte na nižanje dodatkov

Pravice delavcev in delavk v kolektivnih pogodbah podjetij ne smejo biti določene slabše kot v kolektivni pogodbi dejavnosti. ZSSS zato delavcem svetuje, naj se, da bi se izognili sprejemanju nezakonitih ukrepov, obrnejo na sindikate dejavnosti. Na ravni podjetij naj ne pristajajo na vključevanje dodatkov (na delovno dobo, delovno uspešnost, za nadurno, nočno, nedeljsko in praznično delo, neugodne vplive okolja, nevarnosti pri delu ipd.) v osnovno plačo ali njihovo nižanje dodatkov. Ti dodatki so lahko ukinjeni le, če se bodo ustrezno zvišale osnovne plače.

Sindikati pozivajo k pogajanjem

Tone Rozman iz koordinacije industrijskih sindikatov pri ZSSS je menil, da je vsem skupaj z dvigom minimalne plače dala politika opomin. »Naredili so, kar bi morali socialni partnerji. Tekoča in redna pogajanja bi preprečila probleme.« Jakob Počivavšek iz konfederacije Pergam je k temu dodal, da že dolgo časa zaman čakajo na bipartitni socialni dialog. »Čudi nas nerazumljivo in neodgovorno ravnanje delodajalskih organizacij.« Spomnil je, da so si delodajalci pol leta prizadevali za odpravo učinkov zakona o minimalni plači tudi prek prenove plačnega modela. Delodajalce je pozval k iskanju sistemskih rešitev tudi prek splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in socialnega sporazuma, ki je na sindikalni strani usklajen že pol leta. »Pol leta od dogovora o rokih za pripravo dokumentov za socialni sporazum lahko ugotovimo, da do danes delodajalci še niso oblikovali enotnega in skupnega predloga. Potreben je dogovor o vseh plačah,« je še dodal Počivavšek. Delodajalce je pozval, naj javno prekličejo in umaknejo nezakonita priporočila. Tudi Lidija Jerkič je delila njegovo mnenje in dodala: »Če bi delodajalci tako dolgo sedeli na pogajanjih kot na tiskovnih konferencah in seminarjih o minimalni plači, zakona o minimalni plači sploh ne bi potrebovali!«

Pozorni bodite na plačilne liste

Delavci morajo biti pozorni na razlike med decembrsko in januarsko plačilno listo. V slednji morajo biti namreč skladno z zakonom o minimalni plači pravilno obračunani vsi dodatki k minimalni plači. ZSSS bo v prihodnjem letu pripravila tudi dan odprtih vrat, kjer bo februarja mogoče preveriti, če je bila vaša januarska plača obračunana skladno z zakonodajo.

Visoke plače in sejnine nadzornikov jih ne motijo

David Švarc je v imenu sindikatov javnega sektorja izrazil dvom o tem, da bi država pri njih poskušala poslušati priporočila delodajalskih organizacij in poseči v sistem plač. Najostreje je obsodil dejanja GZS: »Strah  bi nas moralo biti ljudi in organizacij, katerih temeljno delo je zaviranje dviga plač in pokojnin na dostojno raven. Oni so tisti, ki povzročajo selitve iz države in životarjenje upokojencev po desetletjih garanja za dobičke kapitala.« Vprašal se je še, ali je kdo videl predstavnike delodajalskih organizacij, ki bi obsojali brezsramna višanja plač, sejnin in odpravnin v raznih nadzornih odborih. »Govorimo o zneskih, ki presegajo tudi 10 in več tisoč evrov na mesec.« Kot je izpostavil, teh ravnanj delodajalske organizacije ne obsojajo. Obenem pa delodajalske organizacije ključni problem vidijo v dvigu plač, ki ne presegajo nekaj sto evrov, je še dodal Švarc in pozval k skupnemu uporu proti početju delodajalske strani.

Dodatno branje:

Pomembno! – Sindikalna priporočila ob spremembi definicije minimalne plače v letu 2020

Proti katastrofičnim napovedim delodajalcev in ustvarjanju izrednih razmer ob skorajšnjem dvigu minimalne plače!