Poziv ZSSS: Uskladitev minimalne plače v letu 2025 naj bo primerno visoka

30. 10. 2024

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) smo ministrstvo za delo pozvali k uskladitvi zneska minimalne plače v letu 2025. Ministrstvo za finance pa smo opozorili na nujno uskladitev neobdavčenega zneska za povračilo stroškov prehrane med delom.

Minimalna plača se v skladu s 5. členom zakona o minimalni plači enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev minimalne plače pa se uporablja uradni podatek statističnega urada o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta. V skladu s 3. členom zakona o minimalni plače je višina lahko določena v znesku, ki je najmanj za 20 odstotkov in ne več kot 40 odstotkov višji od zneska minimalnih življenjskih stroškov. Pri določitvi oziroma uskladitvi zneska minimalne plače pa je mogoče upoštevati tudi naslednje kazalnike, in sicer, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti.

Napovedana višina letne inflacije, kot izhaja iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske raziskave in razvoj bo v letu 2024 znašala 2,3 odstotka. Rast bruto domačega proizvoda naj bi po napovedi znašala 1,5 odstotka, stopnja anketne brezposelnosti 3,7 odstotka, stopnja registrirane brezposelnosti pa 4,6 odstotka, kar je najnižja raven v zadnjih letih. Po zadnjih podatkih statističnega urada je stopnja zaposlenosti namreč znaša 56,6 odstotka. Realna rast povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega v Sloveniji naj bi po napovedih znašala 4 odstotke, nominalna rast pa 6,2 odstotka. Na podlagi navedenih podatkov tako ugotavljamo, da kazalniki izkazujejo pozitiven trend in kažejo na uspešno delovanje gospodarskih družb, ter zato predstavljajo osnovo za uskladitev minimalne plače v višjem odstotku, kot znaša zakonski minimum.

Prag tveganja revščine je po zadnjem znanem podatku statističnega urada znašal 903 evre. Neto znesek minimalne plače v letu 2024 znaša 902,07 evra, kar pomeni, da je sedanji znesek minimalne plače pod pragom tveganja revščine. Delovno aktivni, ki so zaposleni polni delovni čas in so prejemniki minimalne plače, so tako na meji praga tveganja revščine in se uvrščajo med revne zaposlene.

Zato ponovno opozarjamo na problematiko računanja minimalnih življenjskih stroškov, tako na metodologijo izračunavanja kot tudi na predolgo obdobje do ponovnega izračuna. Pozivamo ministrstvo, da se z namenom zagotavljanja ustreznega kazalnika čim prej pristopi k potrebnim zakonskim spremembam, tako glede obdobja izračunavanja kot tudi k spremembi metodologije. V ZSSS smo namreč prepričani, da obdobje izračunavanja minimalnih življenjskih stroškov ne sme biti daljše od dveh let.

Cilj minimalne plače ni zgolj pokritje minimalnih življenjskih stroškov, njen namen je, da je postavljena v višini »living wage«, ki poleg socialne vključenosti posameznika omogoča tudi pokritje nepredvidenih stroškov in dostojno življenje. S tem namenom je treba minimalno plačo določiti v višini, ki bo presegala znesek, ki predstavlja prag tveganja revščine. Uskladitev z letno inflacijo pomeni zgolj ohranitev realne vrednosti, zato menimo, da je pri uskladitvi treba upoštevati tudi druge kazalnike, ki so zakonska podlaga za uskladitev in upoštevati dejstvo, da minimalni življenjski stroški, ki izhajajo iz zadnjega preračuna ne prestavljajo več ustrezne podlage, ki bi zagotavljala ustrezni znesek minimalne plače.

V ZSSS zato pozivamo, naj se znesek minimalne plače v letu 2025 poviša za 3,5 odstotka, kar pomeni da bi nov bruto znesek minimalne plače znašal 1297,79 evra in bi bil v nominalnem znesku višji za 43,89 evra bruto od minimalne plače v letu 2024. Predlagani odstotek povišanja vključuje napovedano letno stopnjo inflacije v višini 2,3 odstotka. Z namenom ohranitve trenutnega razmerja med zneskom minimalnih življenjskih stroškov in neto minimalno plačo, ki v letu 2024 znaša 31 odstotkov, je treba minimalno plačo v letu 2025 dodatno uskladiti še za 1,2 odstotni točki oziroma skupaj za 3,5 odstotka. Dodaten argument za takšno uskladitev pa je poleg navedenega tudi pozitivna rast omenjenih kazalnikov, ki jih določa zakon o minimalni plači.

Poziv k uskladitvi neobdavčenega zneska za povračilo stroškov prehrane med delom

Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja v določbi 2. člena določa, da se povračilo stroškov za prehrano med delom ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, in sicer za vsak dan, ko je delavec na delu prisoten štiri ure ali več, do višine 7,96 evra. Tako določena višina neobdavčenega zneska velja od septembra 2022 naprej, ko je tudi bila zadnja uskladitev tega zneska. Pri tem je bila delno upoštevana rast cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki predstavlja sestavni del celotne rasti cen življenjskih potrebščin oziroma letne inflacije.

Kolektivne pogodbe dejavnosti, podjetniške kolektivne pogodbe ter interni akti v podjetju določajo različne višine povračila za prehrano med delom, vendar zneski v svoji gornji meji sledijo davčni uredbi oziroma neobdavčenemu znesku in tega zneska v večini primerov v praksi tudi ne presegajo.

V obdobju od septembra 2022 do septembra 2024 je letna inflacija znašala 7 odstotka, rast cen hrane in brezalkoholnih pijač v tem obdobju pa je znašala 8,6 odstotka. Z namenom, da bo neobdavčen znesek za povračilo stroškov prehrane ohranjal realno vrednost in upošteval povišanje cen hrane, do katerega je prišlo v omenjenem obdobju, pozivamo ministrstvo za finance k pričetku postopka za spremembo oziroma k sami spremembi neobdavčenega zneska in k njegovi uskladitvi z rastjo cen hrane in brezalkoholnih pijač.

V ZSSS tako pozivamo ministrstvo, naj pristopi k spremembi 2. člena davčne uredbe in opravi uskladitev neobdavčenega zneska za povračilo stroškov prehrane v višini 8,6 odstotka oziroma v višini rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač v obdobju od septembra 2022 do septembra 2024. To pomeni, da bi se neobdavčen znesek povečal s sedanjih 7,96 evra na 8,64 evra.

Kljub temu, da določen znesek v Uredbi ne pomeni avtomatično višjih prejemkov delavcev za povračilo stroškov prehrane, je pomembno, da se znesek usklajuje in odraža realno višino, ki sledi višjim cenam hrane in pijače. Tovrstna odločitev ministrstva bi namreč imela za posledico tudi spodbudo socialnemu dialogu (z namenom nove določitve višine povračila za prehrano), po drugi strani pa bi se s tem omogočili, da si delavke in delavci v času opravljanja dela, vsaj v določeni meri, lažje zagotovijo ustrezno prehrano. Res je sicer, da uredba ne določa zneska povračila prehrane, vendar pa njena višina vpliva na višino neobdavčenega dela denarnega zneska povračila stroškov prehrane.