»Manj, nižje, ceneje, hitreje!« – odziv ZSSS na vse močnejše predvolilne pritiske gospodarstva po zniževanju delavskih pravic

19. 6. 2014

Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) smo se na novinarski konferenci z naslovom »Manj, nižje, ceneje, hitreje!« v četrtek, 19. 6. 2014, odzvali na vse bolj pogoste in vse močnejše predvolilne pritiske gospodarstva k zniževanju delavskih pravic.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič in izvršna sekretarja ZSSS Andrej Zorko in Goran Lukić so se kritično odzvali na številne tradicionalne predloge delodajalcev, ki so v veliki meri škodljivi za socialno, ekonomsko ter pravno varnost delavcev.

Socialna kapica je na videz zapeljiv, a izredno zavajajoča ideja, ki bo koristila le najbogatejšim, škodila pa bo vsem povprečno in podpovprečno plačanim delavcem. Z zmanjšanjem prilivov v socialne blagajne (po ocenah gre za okoli 200 milijonov evrov manj) pa bodo škodo trpeli vsi, saj bodo socialne blagajne negativno poslovale, kar bo povzročilo nižanje pravic in nadaljnje privatizacijske pritiske ter katastrofo za socialno državo. Tudi argumentacija predlagateljev socialne kapice, da naj bi s tem preprečili beg ljudi v tujino in prek večjega nagrajevanja bolje plačanih prispevali k razvoju slovenskega gospodarstva, je na trhlih nogah. Glede na predloge bi namreč socialna kapica (oprostitev plačevanja prispevkov za socialno varnost nad določeno ravnjo prihodkov) bila namenjena le ozkemu, najbolje plačanemu sloju ljudi v državi. Uvedba socialne kapice »uničuje še tisto malo solidarnosti, ki jo še premoremo v naši družbi,« je poudaril Semolič in ponovil odločno nasprotovanje ZSSS morebitnemu takemu predlogu.
K takemu stališču napeljujejo tudi dosedanje izkušnje z odpustki podjetjem oziroma kapitalu, npr. znižanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje za delodajalce in davka na dohodek pravnih oseb – kljub drugačnim napovedim se ta sredstva niso prelila v nova delovna mesta, investicije ali razvoj, ampak v višje dobičke in kopičenje lastnine. »Zaščito potrebujejo delavke in delavci, upokojenci in mladi, ne pa kapital,« je poudaril Semolič in politikom pred volitvami svetoval usmeritev programov k ustvarjanju novih delovnih mest, boljšim plačam, dostopnosti in kakovosti javnega zdravstva in šolstva, višjim pokojninam ter zaščiti okolja ter narave.

Goran Lukić je omenil, da je samo davčna reforma iz leta 2007 (odprava davka na izplačane plače, znižanje dohodnine in davka na dohodek pravnih oseb) znižala prihodke države za prek 900 milijonov evrov. Zato je treba nasprotovati skoraj že splošnemu prepričanju, da so nižanje davkov in prispevkov ter večanje prožnosti edina sprejemljiva politika in političnim strankam postavljati bolj neugodna vprašanja o ohranjanju in razvoju socialne države, o njeni ravni, o krepitvi pravne države, o povrnitvi družbene blaginje in materialnega blagostanja, o javnih storitvah, o odpravljanju revščine.
Izhod iz krize je odvisen predvsem od sposobnega menedžmenta, investicij, plačne in davčne politike, pa je poudaril izvršni sekretar Andrej Zorko. Stare zahteve nekaterih delodajalcev po znižanju pravic (odprave polurnega plačanega odmora, potnih stroškov, odpravnin, tudi ob upokojitvi, lažjemu odpuščanju,…) so nesprejemljive, tudi zato, ker reforma trga dela, ki je začela veljati lansko pomlad, daje po ugotovitvah ministrstva za delo pozitivne rezultate: nižjo starostno segmentacijo, nižjo segmentacijo po tipu zaposlitve, višjo pravno varnost delavcev,…

ZSSS od delodajalcev in politikov pričakuje še nadaljnje ukrepe za nižjo segmentacijo in izboljšanje položaja prekernih delavcev, ureditev položaja ekonomsko odvisnih oseb in študentskega dela, kadrovsko in vsebinsko okrepitev inšpektorata za delo, ukrepe za povečanje zaposljivost mladih, zagon mentorskih shem in delitev delovnih mest…. »Trg dela je izjemno pomemben predvsem iz vidika ekonomske in socialne varnosti zaposlenih,« je poudaril Zorko, ki je pozval k reformi znanja in usposobljenosti menedžerjev. Po zadnji reformi trga dela se Slovenija po fleksibilnosti tega področja namreč uvršča v zgornjo tretjino držav OECD.