Odpuščanja v Mahleju: Sindikat že dela vse, kar je v njegovi moči

18. 10. 2024

Prejšnji teden je med zaposlene v obratu družbe Mahle v Šempetru pri Gorici kot bomba priletela novica o nameravani odpustitvi dobre tretjine delavk in delavcev. Sindikat že dela vse, kar je v njegovi moči, da bi to namero preprečil ali vsaj močno omilil.

Kot nam je dejal predsednik konference Sindikatov kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) Mahle Dejan Sirk, so sicer vedeli za določene težave tega nemškega podjetja, zlasti matičnega podjetja v Stuttgartu, zaradi ohlajanja avtomobilske industrije, a tako drastičnega ukrepa v Šempetru niso pričakovali. K sreči se v drugih enotah slovenskega dela Mahleja o tovrstnih ukrepih ne govori; podjetje ima namreč pri nas okoli dva tisoč zaposlenih, poleg Šempetra sta tu še obrata v Bovcu in Komnu, v Ljubljani in Mariboru pa imajo razvojna oddelka.

Kar 610 delavk in delavcev od 1700 zaposlenih v šempetrski podružnici naj bi po napovedih poslovodstva ostalo v naslednjem letu brez dela, 340 zaradi reorganizacije, 270 pa zaradi selitve dela proizvodnje v Bosno in Hercegovino. Zlasti slednje se bodo v sindikatu trudili preprečiti, pravi Sirk, računajo pa, da bi odpuščanje zaradi prestrukturiranja lahko omilili tudi z ukrepom skrajšanja delovnega časa in prehodom na 36-urni tednik.

Sindikat se je že sestal s poslovodstvom, prisluhnil jim je tudi minister za gospodarstvo, nujo po ukrepanju pa je izrazil tudi predsednik vlade.

Po Sirkovih besedah je podjetje srce Goriške in kljub nizki brezposelnosti in potrebah po delavkah in delavcih pri drugih delodajalcih takšna izguba dela in socialne varnosti ni enostavna zadeva. Za zdaj se o programih presežnih delavcev ne pogovarjajo, tudi o odpravninah, ki bi lahko bile višje od običajnih, še ni govora. Je pa Sirk, ki je član upravnega odbora evropskega sveta delavcev Mahleja, vprašanje odpuščanja v Šempetru sprožil tudi na tej ravni. Problematično je zlasti to, da pri nameravani selitvi dela proizvodnje v Bosno in Hercegovino ne gre za ukinjanje programa, ampak je cilj pocenitev proizvodnje. Kapital tako z mislijo na dobičke zanemarja skrb za zaposlene. V naslednjih tednih se bo tako izkazalo, koliko imajo sploh posluha zanje.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta zapis je bil najprej objavljen v osemnajsti letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 82 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod sedemnajste letošnje redne številke (17. 10. 2024) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!