S kongresa sindikata kmetijstva in živilske industrije: Strniti je treba vrste proti kapitalu

28. 11. 2022

Na svojem osmem kongresu je Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije (KŽI) posodobil svoj temeljni akt, pomladil svoje vodstvo in si zastavil smele cilje in naloge v naslednjem petletnem mandatu. 

Slovesen dogodek KŽI pred dobrim tednom je pokazal, da je to urejen in stabilen sindikat, cenjen pri kolegih, s katerimi sodeluje na mednarodni ravni, in spoštovan v vrstah ZSSS. 

Povezovanje v sindikate je zelo pomembno

Kot je v svojem pozdravnem govoru povedal Kristjan Bragason, generalni sekretar Evropske zveze sindikatov za prehrano, kmetijstvo in turizem (Effat), ki združuje 115 sindikatov iz 37 držav, čakajo te dejavnosti v Evropi nove težke preizkušnje, ki bodo morale pokazati veliko mero solidarnosti in pripravljenosti sodelovanja. Oskrba s hrano je strateškega pomena, živilska industrija pa je pomembna za samooskrbo vseh. Energetska kriza in višanje življenjskih stroškov sindikalni boj za pravično in dostojno minimalno plačo še zaostrujejo. Kažejo se tudi že težave podjetij z energijo, kar lahko pomeni grožnjo tudi za delovna mesta, je dejal Bragason. Tako na evropski ravni kot od nacionalnih vlad bo treba terjati ukrepe, ki bodo zaščitili delavke in delavce in samooskrbo. Zato je treba tudi okrepiti socialni dialog na vseh ravneh, je bil jasen, aktivacija sindikatov pa terja tudi vključevanje najbolj ranljivih skupin, med njimi zlasti mladih in migrantskih delavk in delavcev. Ne le članstvo, celotno javnost je treba oborožiti z zavedanjem o pomembnosti sindikalnega boja; Effat zato načrtuje serijo dogodkov, njegov cilj pa je 80-odstotna pokritost panoge s kolektivnimi pogodbami. Samo skupaj smo lahko močni in dosežemo, da bo Evropa socialna in pravična.

Denis Paradiš, predsednik hrvaškega Sindikata PPDIV, se je KŽI zahvalil za uspešno sodelovanje in pomoč pri skupnem sindikalnem boju, ki je bila v zadnjem času zlasti uspešna pri zahtevah do skupnega nasprotnika na strani kapitala, Podravke. Izpogajali so boljše delovne pogoje in višje plače, skupaj pa nadaljujejo sindikalne aktivnosti.

Za pošteno ceno dela

Oskar Komac, podpredsednik ZSSS, je v imenu velike skupne družine ZSSS spomnil na popoln razpad socialnega dialoga v zadnjih dveh letih, saj se je zakonodaja sprejemala mimo njega in je vanjo politika vnašala t. i. vrinjence, vladanje pa je potekalo z odloki, ki so se v veliki meri izkazali za protiustavne. »Takšni časi in razmere kažejo, kako pomembno je povezovanje delavcev v sindikate,« je bil jasen Komac in dodal, da se je kapitalu uspelo precej bolj združevati kot proletariatu. Narašča premoženjska in dohodkovna neenakost, kar je v veliki meri posledica slabitve vloge sindikatov v procesu delitve dodane vrednosti. Zakrivanje tega, da gre za razredni boj, je vidno tudi pri uporabi izmišljenih izrazov v propagandne namene kapitala; »delavec« ne želi biti več nihče, čeprav so to vsi, ki delajo, ne le fizično.

Opozoril je na ugotovitev, da sistem plač v Sloveniji ne deluje, a spremembe se že napovedujejo, s podporo zdajšnje oblasti, seveda če bo njihova obljuba držala. Cilj je pregleden plačni sistem v zasebnem sektorju, ki bo omogočal postavitev dela po posameznih dejavnostih. Zdajšnja rast le minimalne plače in zanemarjanje preostalih plač nas namreč pelje v položaj, ko razlik med plačami skoraj ne bo več, je še opozoril Komac.

Sprejeli so vse dokumente in izvolili vse predlagane kandidatke in kandidate

Ker so se v KŽI o nadaljnjem delu in vseh spremembah statuta predhodno že dogovorili na svojih organih in o tem razpravljali tudi na terenu, na vseh svojih osmih območnih odborih, njihov sprejem na kongresu ni terjal posebne razprave – o poročilu in programu, ki sta ju predstavila sekretar in novi predsednik KŽI, pišemo več v posebnih okvirjih. Predsednica nadzornega odbora Radoslava Zakić je poročala tudi o preudarnem in gospodarnem finančnem poslovanju tega sindikata, ki je svoja sredstva v zadnjem letu povečal za 16 odstotkov; delegatke in delegati so bili z gradivom seznanjeni tudi s točnimi številkami. Kot smo izvedeli v razpravi, to KŽI omogoča tudi številne sindikalne akcije, tudi plačano stavko, kar je zelo dobra popotnica za nadaljnje delo. To pa ne bo lahko, saj jih že letos čaka nadaljevanje pogajanj.

 

Najpomembnejše spremembe statuta KŽI kažejo tudi, da so stopili na pot večje učinkovitosti, saj so podrobneje določili, kakšno naj bo spoštovanje dogovorjenega in kako naj poteka pomoč sindikalnim podružnicam, ki jo zagotavljajo profesionalni sindikalisti na terenu v samih družbah. Zadnji primer pogajanj v družbi Žito jasno kaže, kako pomemben je skupni boj za dosego več pravic – niso dosegli vsega, smo slišali, ostajajo odprte še plače.

Veliko pozornosti ta sindikat namenja tudi izobraževanju in informiranju ter vključevanju mladih v svoje vrste. Izvedeli smo, da je povprečna starost delavk in delavcev v dejavnosti okoli 50 let, a starost tistih, ki so aktivni v KŽI, je nekoliko nižja.

So in bodo

V KŽI se zavedajo, da je njihova uspešnost odvisna od številčnosti in akcijske moči. S tem bodo ob socialnem dialogu na vseh ravneh, po potrebi tudi s sindikalnimi aktivnostmi močnejšega naboja (protesti, demonstracije, stavke), dosegli cilje, ki so si jih zadali. Z njimi želijo delavkam in delavcem ter njihovim družinam zagotoviti dostojno življenje. Svojo uspešnost bodo merili z izboljšanjem in ohranitvijo delavskih pravic, so zapisali v svoj program dela za naslednjo petletko.

V KŽI so še naprej zavezani k ohranitvi zagovorništva delavk in delavcev proti kapitalu, delodajalcem in politiki ter boju proti prepričanju, da se konkurenčnost gradi na nizkih plačah in zmanjšanju delavskih pravic. Zagovarjali bodo medgeneracijsko solidarnost in odgovornost, se zavzemali za trajnostni razvoj in zelena delovna mesta.

Socialna in pravna varnost sta zanje pomembni, zato bodo aktivni pri zaščiti vseh, tudi prekarnih delavk in delavcev ter starejših in mladih. Zaščita sindikalnih zaupnikov, pošteno plačilo za opravljeno delo, kamor spada tudi boj za to, da bo minimalna plača uvrščena v prvi tarifni razred, so poleg preglednosti plačnega sistema, stabilne in realne rasti plač, udeležbe delavcev pri dobičku temelji njihovega dela. Vključevali se bodo tudi v odločanje o socialni politiki ter v sistem zdravstvenega in pokojninsko-invalidskega zavarovanja.

Kar zadeva socialni dialog, so med drugim zapisali prizadevanja za spoštovanje in nadzor dogovorjenega ter za načelo solidarnosti in pravičnosti. Kršitve si bodo prizadevali pravočasno zaznavati in jih odpravljati, podpirajo pa tudi enakost spolov in njihovo uravnoteženost v procesih odločanja.

Izobraževanje, usposabljanje, informiranje in komuniciranje ter digitalizacija so za KŽI teme, ki jih vključujejo v svoje delo; prav tako je zanje pomembna mednarodna dejavnost, saj preko nje poteka koristna izmenjava mnenj in izkušenj.

Poudarki iz poročila o delu KŽI v obdobju 2017‒2022

V KŽI imajo veliko pokazati, v minulem mandatnem obdobju so praznovali že 30 let obstoja. Ni pa bilo to lahko obdobje, zaznamovala ga je med drugim tudi epidemija, ki je terjala veliko njihove pozornosti zaradi izpostavljenosti delavk in delavcev v dejavnosti, ki je ves čas obratovala. So pa delodajalci želeli to izkoristiti tudi za nižanje delavskih pravic, in to ob naraščanju dobičkov; KŽI jih je uspelo v pogajanjih večino ohraniti.

Ugotavljajo, da minimalno plačo prejema okoli deset odstotkov zaposlenih, še bolj zaskrbljujoče pa je, da jih še veliko več prejema le nekaj nad tem zneskom.

Najpogostejše kršitve, ki so jih zaznali v tem času, so povezane s plačevanjem prispevkov, regresom za letni dopust, neizplačili jubilejnih nagrad, področjem varnosti in zdravja pri delu, plačevanjem nadur, pravicami tujcev – sezonskih delavcev idr. Ugotavljajo tudi povečanje stisk svojega članstva, zato so bistveno povečali razdeljevanje solidarnostne pomoči. Članstvo v KŽI pa prinaša tudi številne druge ugodnosti, med njimi brezobrestne kredite v Delavski hranilnici, brezplačno letovanje otrok članov na Debelem rtiču, dvodnevno izobraževanje.

Iz poročila KŽI lahko razberemo, koliko dela je bilo opravljenega po terenu, kjer ima KŽI osem območnih odborov, saj so sekretarji o tem podrobneje poročali. KŽI tudi sodeluje pri vseh aktivnostih ZSSS, na mednarodni ravni pa je aktiven zlasti v Evropski zvezi sindikatov za prehrano, kmetijstvo in turizem (Effat), v okviru katere je bil soustanovitelj sveta za JV Evropo, ki mu je zadnja tri leta tudi predsedoval.

KŽI se ponaša z gospodarnim in varčnim finančnim poslovanjem, za katero pravijo, da je tudi v prihodnje garant izvajanja aktivnosti v korist njihovega članstva. Pri svojem delu so in bodo največjo pozornost namenili delu na terenu, tj. v družbah, zadrugah in zavodih.

Zanimive so bile tudi predstavitve kandidatov za najvišje funkcije v KŽI. Jaka Šilak, sindikalist ZSSS iz Koroške, je med drugim povedal, da imata z ženo manjšo kmetijo, zavezal pa se je tudi, da bo kot predsednik KŽI vsaj enkrat letno obiskal vse sindikalne podružnice na terenu. Želi si tudi izboljšanja kolektivne pogodbe dejavnosti, kjer je bil že sedaj pogajalec, pa tudi vseh obstoječih podjetniških kolektivnih pogodb in njihovo sklenitev tam, kjer jih še ni. Matjaž Lasič, ki je kot podpredsednik KŽI v donedavnem mandatu prav tako sodeloval pri pogajanjih za kolektivno pogodbo dejavnosti, je povedal tudi, da je v svojem delovnem okolju v začetku novembra prav tako dobil nov mandat in se zahvalil za pomoč pri pogajanjih v podjetju pravnici območja Maši Gregorčič. Tudi dosedanji sekretar KŽI Boris Frajnkovič se je predstavil in med drugim povedal, da je v tem sindikatu oziroma njegovem predhodniku že od aprila 1984 in da bo izpolnil pogoje za upokojitev čez tri leta. Za nasledstvo bo poskrbljeno, sam pa bo pravočasno sporočil, kdaj se bo umaknil. Ob tem je bil tudi kritičen do delovanja ZSSS: KŽI pričakuje spremembo  njenega delovanja, sicer bodo prisiljeni razmisliti o drugačni obliki organiziranosti. Opozoril je tudi, da so pred nami turbulentni časi, ko bo še bolj potrebno držati in delovati skupaj; napoveduje se namreč tudi pokojninska reforma in sindikati morajo pri tem učinkovito zaščititi interese svojega članstva.

Nagrajenke in nagrajenci

Zahvalo je prejel Jože Sapač, ki je s svojim sindikalnim delom zaznamoval aktivnosti KŽI na več ravneh. Že leta 1984 je postal predsednik sindikata v tedanjem KG Rakičan, po reorganizaciji leta 1990 pa je postal član republiškega odbora in predsedstva Sindikata KŽI Slovenije. Ko so se leta 1990 začeli pogajati za kolektivno pogodbo dejavnosti, je postal tudi član pogajalske skupine Sindikata KŽI Slovenije. Je tudi dolgoletni član Konference ZSSS Pomurje in član pogajalske skupine za kolektivno pogodbo dejavnosti, član republiškega odbora Sindikata KŽI Slovenije in njegovega predsedstva. Štiri mandate je bil tudi podpredsednik Sindikata KŽI Slovenije ter član skupščine zdravstvenega zavarovanja. Ves čas je bil aktiven tudi kot predstavnik zaposlenih v najrazličnejših organih podjetja KG Rakičan in pozneje tudi skupine Panvita, kjer je bil tri mandate tudi predsednik sveta delavcev in podpredsednik nadzornega sveta.

Andreja Sojer je članica KŽI že od prvega dne svoje zaposlitve v Pivovarni Union pred 39 leti. V sindikalni organizaciji Pivovarne Union je bila dva mandata podpredsednica, nato pa je postala njena predsednica in tudi članica republiškega odbora Sindikata KŽI Slovenije. Sedaj poteka že njen drugi mandat.

V KŽI so ji priznanje izročili zaradi njenih številnih uspehov. Med njimi so izpostavili pravno ozaveščanje in svetovanje članstvu, tako da člani vedo, da niso sami, kadar pride do kakršnihkoli problemov.

Valerija Zadravec je v Radenski je zaposlena že 40 let, prav  toliko časa je tudi v sindikatu KŽI. Po štirih letih dela v skupnih službah Radenske je bila prezaposlena v takrat Mineralno vodo, kjer je bila povabljena v izvršni odbor. Ker s takratnim predsednikom niso bili zadovoljni, so jo leta 2008 predlagali in izvolili za predsednico v družbi, postala pa je tudi članica republiškega odbora in predsedstva Sindikata KŽI Slovenije. Zelo je ponosna, da je ostala vsa ta leta zvesta pravicam, solidarnosti in enakosti. Korektna je do sodelavcev, pa tudi do uprav družbe. Te so se z nakupom Pivovarne Laško in pozneje Kofole spreminjale, vsak lastnik pa je želel stvari spreminjati na slabše. Vendar tega v sindikatu niso dopustili in so ohranjali podjetniško kolektivno pogodbo, v njej pa vse, kar je boljše. Tudi metodologijo vrednotenja delovnih mest so popravili in uskladili najnižje osnovne plače z minimalno plačo.

Jože Kos je član KŽI že od leta 1990, v podjetju Medex, kjer je zaposlen, pa predsednik sindikata že 15 let. Dobro je sodeloval z delodajalcem in skrbel, da so članice in člani lahko uporabljali počitniške objekte, imeli popust pri športnih dejavnostih in se udeležili sindikalnih izletov. Aktiven pa bil tudi kot član nadzornega odbora Sindikata KŽI Slovenije. Kot sindikalist se je pogajal za višino izplačanega regresa, božičnice, nadomestilo malice in stroškov prevoza na delo, svojim članom in drugim zaposlenim pa je izpogajal tudi desetminutni odmor za kavico.

Jožef Sever je član sindikata od leta 1980, ko se je zaposlil v Ptujskih pekarnah. V sindikatu je opravljal različne naloge in bil tudi član različnih odborov, v zadnjih letih pa deluje kot predsednik. Z dobrim sodelovanjem z vodstvom je pripomogel k ohranitvi 74 delovnih mest in obstoju družbe. V času njegovega vodenja sindikata pa jim je spelo doseči boljšo ureditev plačila za delo, malice, prevoza in dopusta.

Zoran Stojanović je postal član sindikata, ko je začel delati v Kolinski leta 1984, leta 2000 pa so ga izvolili za namestnika predsednika sindikata. S pomočjo drugih kolegov je premagal marsikatero oviro, najtežje obdobje se je začelo leta 2008, ko se je tedanji lastnik Istrabenz odločil proizvodnjo v Ljubljani zapreti. Brez zaposlitve je ostalo kar 210 ljudi, med njimi tudi tedanji predsednik sindikata, zato je Stojanović moral kot njegov namestnik prevzeti funkcijo predsednika sindikata podjetja Atlantic Droga Kolinska.

Boril se je za delavske pravice vseh zaposlenih, jih veliko uspel ohraniti, nekaj novih pa so tudi pridobili. Pogajanja in delo je opravljal odgovorno in vestno, ob težavah, ki jim sam ni bil kos, je poiskal pomoč pri vodstvu Sindikata KŽI Slovenije.

Priznanje je prejel tudi Marjan Vindiš iz Perutnine Ptuj, kjer se je vključil v sindikat. Kmalu pa so ga predlagali in izvolili v odbor sindikata v delovni enoti in po dveh mandatih tudi za predsednika odbora v Tovarni krmil Perutnine Ptuj. S to izvolitvijo je postal član konference sindikata Perutnine Ptuj. Kmalu je postal tudi predsednik območnega odbora Sindikata KŽI Slovenije, član konference območnega odbora sindikata ZSSS Spodnje Podravje ter član republiškega odbora in predsedstva Sindikata KŽI Slovenije. Predlagan in imenovan je bil tudi v pogajalsko skupino za kolektivno pogodbo za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije, bil večkrat v delegaciji Sindikata KŽI Slovenije na srečanjih v tujini, delegat na mednarodnih kongresih sindikata (Effat), sodeloval je pri demonstracijah, bil sodnik porotnik na delovnem in socialnem sodišču.

Pred desetimi leti je postal tudi predsednik Sindikata KŽI Slovenije, s čimer je prevzel številne dodatne obveznosti. Deloval je tudi v svetu pri ministru za kmetijstvo, v področnem odboru za poklicne standarde, na mednarodnem področju pa v svetu Jugovzhodne Evrope.

Delegatke in delegati so z večino prisotnih (od 33 jih je bilo prisotnih 30) izvolili svoje vodstvo, članice in člane nadzornega odbora ter člane republiškega odbora in predsedstva KŽI. Verjamejo, da bodo svoje delo tako enotni lahko nadaljevali v smeri, ki so si jo začrtali.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

To poročilo je bil najprej objavljeno v najnovejši, drugi novembrski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!