Sindikat kmetijstva in živilske industrije zadovoljen z izpogajanim: Plače bodo višje za deset odstotkov

6. 12. 2021

Kolektivna pogodba dejavnosti kmetijstva in živilske industrije je podpisana. V Sindikatu kmetijstva in živilske industrije Slovenije (KŽI) so z izpogajanim zadovoljni, saj nobena pravica ni zmanjšana, nekatere jim je celo uspelo dvigniti na višjo raven.

Plače in izplačila v zvezi z delom so za vsakega zaposlenega najpomembnejše, zato je zelo spodbudno, da je ravno v tarifni prilogi kolektivne pogodbe sindikalnim pogajalcem uspelo doseči največ. Zlasti so po besedah Borisa Frajnkoviča zadovoljni z desetodstotnim dvigom najnižjih osnovnih plač. »Res pa je, da se nismo mogli izogniti že večletni delodajalski težnji po pogajanjih za spremembo definicije dodatka za delovno dobo,« dodaja.

Burna pogajanja

V letu dni intenzivnih pogajanj, nekaj na daljavo, nekaj v živo, je bilo dogajanje precej burno, prizna naš sogovornik. Prihajalo je tudi do prekinitev, od konca avgusta pa do tega podpisa je bila dejavnost tudi kratek čas brez kolektivne pogodbe.

Z doseženim so v KŽI zadovoljni, najpomembnejše pa je zanje, da jim je uspelo dvigniti najnižje osnovne plače po tarifnih razredih za deset odstotkov. To se po besedah Frajnkoviča vsaj sprva ne bo poznalo vsem zaposlenim v dejavnosti, saj imajo marsikje že zdaj višje plače, kot jih določa kolektivna pogodba dejavnosti. Ocena pa je, da ima okoli polovica vseh, tj. okoli osem tisoč delavk in delavcev, trenutno plače po kolektivni pogodbi dejavnosti. »Vsem tem se bo to poznalo,« poudarja Frajnkovič in pojasni, da je po novem plača v prvem tarifnem razredu 578,41 evra: s tem sindikat nikakor ni zadovoljen, njegova težnja je, da bi bil prvi tarifni razred minimalna plača. A na to delodajalci nikakor niso bili pripravljeni pristati. »Rezerve so še velike, minimalna plača se že zajeda v šesti tarifni razred,« pravi sekretar KŽI.

Več pravic

»Nobene pravice nismo znižali, smo pa uspeli določene zvišati,« izvemo. Uspelo se jim je dogovoriti tudi za nekatere na videz manjše izboljšave pravic, ki pa posameznikom lahko veliko pomenijo. Takšna je recimo dodaten dan dopusta za lastno poroko, zdaj sta tako določena dva. Pri dopustu za starše s šoloobveznimi otroki se jim je uspelo dogovoriti, da se jim omogoči, če je le mogoče, strnjenih 14 dni dopusta, zdaj je po zakonu en teden. Pri letnem dopustu jim je sicer uspelo ohraniti število dni, kot je bilo določeno do sedaj, čeprav Frajnkovič dodaja, da je bila tudi ta pravica predmet delodajalskih teženj po znižanju. Njihov »argument« pa je bil, da delavci dopusta pogosto ne izkoristijo v celoti. Seveda, saj primanjkuje zaposlenih, so dejali sindikalni pogajalci. Pri dopustu je za delavke in delavce dodana še ena pomembna pravica. Do sedaj so namreč dobili dodatne dni v naslednjem letu po tistem, ko so izpolnili dodaten kriterij, z novo kolektivno pogodbo bodo dodatne dni dobili že takoj v tekočem letu.

Pomembna je tudi bolj konkretna definicija varovanja sindikalnih zaupnikov. Odslej se točno ve, za koga velja delovnopravna imuniteta. Ostali so tudi dodatki za delo sindikalnih zaupnikov: če zaupnik zastopa manj kot 50 članov, dobi deset odstotkov najnižje osnovne plače po prvem tarifnem razredu, če več, dobi dvajset odstotkov.

Sindikat je predlagal tudi dodaten plačan prost dan za člane sindikata, podpisnika te kolektivne pogodbe, za sindikalne aktivnosti. Za to se v KŽI zadnja leta že vseskozi zavzemajo: tokrat je bil dosežen le prvi korak, tak dan je zagotovljen, a ga delodajalska stran ni želela plačati. Sindikalni zaupniki pa imajo sicer tri dodatne plačane dni za izobraževanje.

Spremenjeno je tudi določilo o pripravljenosti delavca na domu: z doslejšnjih tri tisoč ur letno je skrčena na dva tisoč ur, tri tisoč pa le z izrecnim soglasjem posameznega delavca.

 

Za vsak cent so se kresala mnenja

Predmet pogajanj je bilo tudi povračilo prevoza na delo in z dela. »Govor je bil o banalnih cifrah,« pravi Frajnkovič in dodaja, da so že v začetku pogajanj predlagali povišanje zneska te pravice, in sicer s sedanjih 80 odstotkov javnega prevoza in 0,16 evra kilometrine, kjer tega prevoza ni, na sto odstotkov javnega prevoza in 0,18 evra kilometrine. Po trdih pogajanjih so dosegli kompromis pri 0,17 evra kilometrine in 85 odstotkih cene javnega prevoza.

Sindikalni predlog je bil tudi, zgledujoč se po javnem sektorju, da bi bili delavci upravičeni do kriznega dodatka, vendar delodajalska stran na to ni pristala. So se pa pogajalci dogovorili, da ima ob morebitnih izrednih razmerah, ko je ukinjen javni prevoz, kot je bilo lani ob razglašeni epidemiji, delavec pravico do nadomestila dejanskih stroškov prevoza na podlagi računa, to je tudi povračila prevoza s taksijem.

Sindikalna stran je predlagala tudi 1200 evrov regresa za letni dopust: takšen je bil lani tudi v dejavnosti v povprečju izplačan regres. Vendar delodajalci na to niso pristali. Ponujali so le 50 evrov nad minimalno plačo v zameno za črtanje določila o možnosti izplačila višje odpravnine od desetkratnika delavčeve plače, kot določa zakon pri odpuščanju iz poslovnih razlogov. Sindikat na tak daj-dam ni pristal in se je trudil ohraniti določilo, da delavcu pripada odpravnina v višini več kot desetkratnika njegove plače. Marsikomu to prinese od ene in pol do dveh plač več, kot znaša desetkratnik. Frajnkovič pravi, da je prav, da na to niso pristali, saj so zdaj tisti, ki jih v pivovarni Union nameravajo odpustiti iz poslovnih razlogov, upravičeni do višjih odpravnin.

Pomembno je tudi, da je kolektivna pogodba sklenjena za nedoločen čas: do zdaj je bila za dve leti. Pogajalski skupini pa se bosta vsako leto sestajali do konca maja z namenom uskladitve zneskov v tarifni prilogi. Pri tem pa ne gre le za najnižje osnovne plače.

Delodajalci so pritiskali na dodatek na delovno dobo

Največji kamen spotike je bilo to, da je delodajalska stran vseskozi vztrajala pri spremembi definicije dodatka na delovno dobo. Želeli so, da se izplačuje le še za delo pri zadnjem delodajalcu, a je KŽI vztrajal pri sedanji ureditvi, to je 0,5 odstotka dodatka za skupno delovno dobo.

Kot kaže, pa je to poglavje zaprto le začasno, saj so se pogajalci dogovorili, da se bo najkasneje v 60 dneh od uveljavitve kolektivne pogodbe delovna skupina obeh strani zopet sestala in se pričela pogovarjati o spremembi definicije dodatka za delovno dobo. Pripravili bodo predlog, ki bo sprejemljiv za obe strani. Rok za ta dogovor je eno leto. »Mi se bomo potrudili najti rešitev, ki bo zagotovila sprejemljivo prehodno obdobje in tistim, ki imajo do upokojitve še nekaj let, ne bo znižala pravic ob spremembi delodajalca,« pravi naš sogovornik. Dodaja, da na tak način, kot so ga predlagali delodajalci v tokratnih pogajanjih, sindikat ne bo pristal.

»S tem vprašanjem se bomo v prihodnosti očitno morali soočiti, čeprav s tem nismo zadovoljni,« priznava Frajnkovič.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

To besedilo je bilo prvotno objavljeno v najnovejši, prvi decembrski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!