Dobre prakse in primeri: Končno poročilo projekta Rebalance

22. 11. 2019

Objavljamo končno poročilo projekta Rebalance/Uravnoteženje, pri katerem je sodelovala tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Vanj – vodila ga je Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) – je bilo poleg Slovenije vključenih še devet evropskih držav, in sicer Finska, Francija, Italija, Litva, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija in Švedska.

Poročilo zajema nabor dobrih praks v izbranih državah, ki so rezultat dogovorov med sindikati in delodajalci na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Povečini so dobre prakse usmerjene na področje delovnega časa, sisteme ureditve (dolžine in plačila) materinskega, starševskega, očetovskega dopusta ter ureditve oskrbe starejših oziroma pomoči potrebnih odraslih oseb. Družbeno, zakonodajno in politično okolje desetih držav, ki so bile vključene v raziskavo, je raznoliko, takšne pa so tudi rešitve na tem področju. Med dobrimi praksami sta izpostavljeni tudi dve slovenski: kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije, za katero je poskrbel Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) in kolektivna pogodba za policiste, ki sta jo dosegla policijska sindikata (Sindikat policistov Slovenije in Policijski sindikat Slovenije). Na ravni podjetja pa je izpostavljena dobra praksa podjetja ETI Elektroelement, d.o.o. in strategija sindikata člana, Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei), ki se je za sporazum dogovoril.

Medtem ko evropski zakonodajni okvir in nacionalna zakonodaja zagotavljata osnovne pravice za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, imajo pri zagotavljanju dodatnih pravic, prilagojenih za državo, sektor in podjetje, pomembno vlogo prav kolektivne pogodbe. Poleg tega so kolektivne pogodbe pomembne za pravilno izvajanje omenjenih pravic v praksi. V poročilu je kot dobra praksa izpostavljen tudi model ukrepov usklajevanja, ki smo ga pripravili v sklopu projekta GEQUAL in vključuje smernice za pogajalce, in sicer s konkretnimi določbami za prilagoditev ter vnos v kolektivne pogodbe na vseh ravneh.

Poročilo zajema tudi smernice, priporočila (državam članicam Evropske unije, socialnim partnerjem na evropski in nacionalni ravni ter sindikatom na nacionalni ravni) za sindikalne strategije za ravnanje v socialnem dialogu. V sklopu študije pa je nastal tudi Priročnik za implementacijo in prenos EU Direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev.

Poročilo tako z izpostavljanjem pozitivnih zgodb iz desetih držav članic EU omogoča izmenjavo najboljših praks med državami, sektorji in podjetji ter ponuja zanimivo in uporabno branje, in sicer tako za pogajalce, odločevalce kot za druge zainteresirane. V angleščini je dostopno tukaj.