Kaj želijo v PKP 8 vključiti reprezentativne sindikalne centrale?

22. 1. 2021

Vseh sedem rezprezentativnih sindikalnih central, članic Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), skupaj ugotavlja, da socialni dialog, ki poteka med socialnimi partnerji pri usklajevanju interventne zakonodaje, ni primeren, zato so pred jutrišnjim začetkom pogajanj o že osmem protikoronskem paketu (PKP 8) v izjavi za javnost navedli spodnja pričakovanja.

Pogajanja o ukrepih iz novega protikoronskega zakona se začnejo v soboto. Vlada se je z osnutkom predloga osmega protikoronskega zakona seznanila v četrtek in ga posredovala v pregled socialnim partnerjem. Delo pa si po napovedih ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja želijo končati že do ponedeljka popoldne, saj vlada želi predlog zatona v DZ poslati sredi tedna.

Predstavniki reprezentativnih sindikalnih central pa opozarjajo, da nam izkušnje glede vseh dosedanjih protikoronskih paketov (PKP) kažejo, da se vikend-pogajanj z vladne strani večinoma udeležujejo ekipe, ki jih vodijo državni sekretarji brez resnih mandatov za pogajanja. Zakoni so vloženi v parlamentarno proceduro z vsebinami, ki niso bile predmet pogajanj s socialnimi partnerji. Naknadno vladne stranke vlagajo amandmaje, ki so v popolnem nasprotju z dogovori v okviru ESS.

Reprezentativne sindikalne centrale v soboto pričakujejo vsebinska pogajanja z upoštevanjem njihovih predlogov in ne zgolj izmenjave mnenj o posameznih členih, kot je bilo to v navadi doslej. Med predlogi, ki jih vlada ni vključila v PKP 8, sindikati predlagajo za vse, ki se okužijo z novim koronavirusom ali zbolijo za covidom-19, nadomestilo za čas bolniške odsotnosti v 100-odstotni višini. Pričakujejo tudi črtanje določbe o prisilnem upokojevanju starejših.

Na podlagi zgoraj opisanih izkušenj zato reprezentativne sindikalne centrale, članice ESS, po prejemu osnutka interventnega zakona PKP 8 v zvezi z obravnavo njegove vsebine izražajo naslednja pričakovanja:

• Da bodo za jutri dopoldan napovedana pogajanja, za razliko od poteka pogajanj o PKP 7, potekala v skladu s sprejetim Poslovnikom o načinu sprejemanja interventne zakonodaje na ESS, ter da bodo določila  omenjenega poslovnika spoštovana v celoti. Pričakujemo vsebinska pogajanja z možnostjo vplivanja na predlagane in kasneje sprejete rešitve, vključno z možnostjo predlaganja in vključitve sindikalnih predlogov v PKP 8 in ne le izmenjavo mnenj o posameznih členih PKP 8.
• Da bodo na pogajanjih stalno prisotni pristojni ministri, predvsem pa pričakujemo prisotnost ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je nosilno ministrstvo za pripravo PKP 8. Ena od osnovnih nalog ministra za delo je skrb za kakovosten in učinkovit socialni dialog. Vsi dosedanji ministri in ministrice za delo so vedno sodelovali pri pogajanjih s socialnimi partnerji, zlasti, ko so se obravnavala področja, ki sodijo  v domeno ministrstva za delo.

Med predlogi, ki jih reprezentativne sindikalne centrale dodatno uvrščajo na dnevni red pogajanj za PKP 8, omenimo najbolj pomembne:

• določitev 100-odstotnega nadomestila za čas bolniškega staleža za vse, ki se okužijo s SARS-COV2 ali zbolijo zaradi Covid-19;
• črtanje 21. in 22. člena PKP 7 (ki govorita o prisilnem upokojevanju starejših);
• popravek določbe 85. člena PKP 7, ki se nanaša na dodatek v višini 200 EUR za delavce v zasebnem sektorju na način, da se iz določitve pogojev za pridobitev te pravice izloči plačilo na podlagi delovne uspešnosti in izenači delavce v zasebnem in javnem sektorju
• določitev, da bo država vplačala izpad vplačil prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno zaradi novega ukrepa subvencioniranja delodajalcev pri dvigu minimalne plače.

Glede – po mnenju vlade ključnih ukrepov, ki so navedeni v PKP 8 (podaljšanje subvencioniranega čakanja na delo in minimalne plače), reprezentativne sindikalne centrale ugotavljajo, da ni zadostnih podatkov, da bi lahko ocenili njihove učinke, niti za posameznike niti na javne blagajne, in pričakujejo, da bodo v pogajanjih natančno pojasnjeni, obrazloženi in podkrepljeni z ustreznimi analizami in izračuni, v vsakem primeru pa zahtevajo, da se vežejo na obvezo delodajalcev, da ohranjajo delovna mesta, ne samo v času prejemanja subvencij in drugih oblik državne pomoči, temveč tudi določeno časovno obdobje po prenehanju prejemanja le-teh.