Dobro je vedeti: Kaj vse ureja delovno pravo?

18. 4. 2025

Zametki delovnega prava segajo v predantične čase, njegov razvoj pa se je razcvetel v času industrijske revolucije, ko se je z uvedbo večjih industrijskih obratov s koncentriranjem proizvodnje vključilo v delovni proces večje število delavcev. Koncentracija kapitala ter hiter razvoj novih proizvodnih sredstev in metod sta hitro vodila v nevzdržno izkoriščanje delavstva, ki je marsikje delalo za zelo nizko plačilo, v nemogočih delovnih razmerah ter brez odmorov in počitkov, primerljivih z današnjimi razmerami. Na drugi strani pa je večja koncentracija delavcev in delavk na enem mestu omogočila tudi njihovo lažje organiziranje in olajšala uveljavljanje njihovih skupnih interesov.

Iz teh razlogov se delovno pravo tudi v modernem času osredotoča na urejanje odnosov med delavcem oziroma delavko in delodajalcem, z zaščito delavca oziroma delavke kot šibkejše stranke ter z zagotavljanjem varnih in zdravih delovnih pogojev. Hkrati pa delovno pravo širše ureja tudi organiziranje delavstva v sindikate in svete delavcev ter njegovo delovanje na ravni podjetja, države in širše.

ZDR-1

Osnovni predpis, ki ureja delovna razmerja v Sloveniji, je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta postavlja temelje delovne zakonodaje in ureja določene pravice delavk in delavcev, ki so neodtujljive in ki se jim delavec oziroma delavka tudi prostovoljno ne more odpovedati. Med te spadajo na primer pravica do plačila za opravljeno delo, do dopusta, do minimalnih odmorov in počitkov in podobno. Ker mora delovno pravo uravnovesiti urejanje temeljnih pravic delavcev z dejstvom, da se delo opravlja v raznolikih dejavnostih, ZDR-1 za urejanje določenih področij izrecno odkazuje na kolektivne pogodbe dejavnosti in podjetniške kolektivne pogodbe. Kolektivne pogodbe predstavljajo avtonomni vir delovnega prava in so enako zavezujoče kot zakonodaja, ki jo sprejme državni zbor. Hkrati pa morajo biti sprejete v zakonskem okviru, ki glede večine pravic delavk in delavcev ne dopušča urejanja v njihovo škodo, čeprav pri nekaterih drugih izrecno dopušča, da se v kolektivni pogodbi lahko uredi drugače – beri: tudi manj ugodno za delavca oziroma delavko.

Pomembnost kolektivnih pogodb

Kot rečeno, so kolektivne pogodbe avtonomni vir delovnega prava in kot takšne zavezujoče za sodišča, ki v sporih glede delovnega prava odločajo. Kolektivne pogodbe, ki so sklenjene med reprezentativnimi sindikalnimi in delodajalskimi organizacijami na ravni dejavnosti, zavezujejo vse delodajalce, člane delodajalskih združenj, ki so kolektivno pogodbo podpisale. In sicer pod pogojem, da ti delodajalci zaposlujejo več kot polovico vseh delavk in delavcev v dejavnosti, kar pomeni, da ministrstvo za delo takšno kolektivno pogodbo potrdi kot splošno veljavno oziroma kot kolektivno pogodbo z razširjeno veljavnostjo, to pa nato pomeni, da velja za vse delodajalce v tej dejavnosti na območju Slovenije. Pod ravnjo dejavnosti poznamo še podjetniške kolektivne pogodbe, ki jih sklepajo reprezentativni sindikati znotraj posameznega podjetja s svojim delodajalcem. Takšna kolektivna pogodba v skladu s slovenskim pravnim sistemom velja za vse delavke in delavce v podjetju, ne glede na to, ali so članice oziroma člani sindikata ali ne. Kljub temu pa velja izpostaviti, da se v kolektivni pogodbi dejavnosti lahko določene pravice, ki jih zakon ne pozna (klasični primer so jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči), določijo zgolj za člane in članice sindikata.

Zakon o delovnih razmerjih ter panožne in podjetniške kolektivne pogodbe so osnovni okvir pravic in obveznosti delovnega prava. Zanje velja sistem hierarhije, kar pomeni, da mora biti podjetniška kolektivna pogodba v skladu s panožno, ta pa z zakonom. Enak sistem hierarhije velja v zvezi s pravicami, ki jih posamezni akt določa. Načeloma lahko podjetniška kolektivna pogodba določi pravice delavcev zgolj ugodneje, kot jih določa panožna kolektivna pogodba, ta pa zgolj ugodneje, kot jih določa zakon. So pa pri urejanju posameznih pravic mogoče tudi izjeme od tega pravila. Kot nadaljevanje tega pravila hierarhije morajo biti tudi pogodbe o zaposlitvi in splošni akti delodajalca v skladu z vsemi zgoraj navedenimi akti.

Sveti delavcev

Kot je izpostavljeno v uvodu, sistem delovnega prava zajema širše področje od posameznih delovnih razmerij. Pomembno področje, ki ga ureja, je tudi sodelovanje delavcev pri upravljanju, katerega osnove ureja Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU). Ta ureja predvsem organizacijo sveta delavcev, njegove pristojnosti in sodelovanje delavcev v organih uprave družbe. Ureja tudi organizacijo sveta delavcev kapitalsko povezanih družb. Ugotovimo lahko, da institut sveta delavcev pri nas še vedno ni razširjen in da bi bilo z vidika delavskega soupravljanja in uveljavljanja interesov delavcev dobrodošlo, da bi se ta organiziral v čim več podjetjih. Svet delavcev ima namreč v skladu z zakonom o urejanju trga dela nekatere pristojnosti v zvezi z upravljanjem podjetja, ki jih sindikat nima, med drugim tudi pravico do soodločanja in pravico do zadržanja nekaterih odločitev delodajalca. Po drugi strani pa svet delavcev nima pristojnosti, da bi lahko sklenil kolektivno pogodbo z delodajalcem ali da bi delavke in delavce zastopal na podoben način, kot to lahko počne sindikat. Pristojnosti sveta delavcev in sindikata v podjetju so si torej komplementarne in se med seboj dopolnjujejo, zato je dobro sodelovanje med tema dvema oblikama delavskega organiziranja lahko zelo učinkovito. V sindikatih zato spodbujamo oblikovanje svetov delavcev in pomagamo tudi pri pravilni izpeljavi postopkov kandidiranja in volitev vanje, ki so v skladu z obstoječo zakonodajo lahko nerazumljivi in zapleteni. Področje sveta delavcev ureja tudi zakon o evropskih svetih delavcev, ki ureja mednarodno sodelovanje svetov delavcev v multinacionalnih družbah v okviru Evropske unije. Z vidika sodelovanja delavcev pri upravljanju gre pri tem za pomembno institucijo, v okviru katere se sprejemajo odločitve in pridobivajo informacije, ki vplivajo tudi na pravice delavcev v slovenskih družbah v tuji lasti. Tudi v nekaterih slovenskih podjetjih, ki so člani multinacionalk in imajo oblikovane svete delavcev, imajo svoje predstavnike v svojih evropskih svetih delavcev.

Varnost in zdravje pri delu

Ko je govor o sistemu delovnopravnih predpisov, ne smemo pozabiti niti na predpise s področja varnosti in zdravja pri delu, na zakon o varnosti in zdravju pri delu ter na pripadajoče pravilnike, ki so na njegovi podlagi sprejeti. Področje varnosti in zdravja pri delu je bistvenega pomena predvsem pri delovnih mestih z večjimi obremenitvami, kot tudi pri delu v zdravju škodljivih okoljih. Kljub svoji pomembnosti pa bi bilo to področje potrebno večje promocije in tudi širitve. V praksi je še vedno premalo zavedanja o pomembnosti stalnega prilagajanja delovnih mest, tako v skladu z novimi znanstvenimi spoznanji kot tudi v skladu z zmožnostmi in upoštevaje vplive na zdravje vsakega posameznega delavca oziroma delavke. To bo toliko bolj pomembno v prihodnosti, s staranjem prebivalstva, kar nas bo prisililo v daljšanje delovne dobe. Poleg tega bo treba prilagoditi obstoječo zakonodajo s tega področja, ki se sedaj posveča predvsem fizičnim obremenitvam in nevarnim pogojem dela, premalo pozornosti pa namenja modernim psihofizičnim obremenitvam, kot so stres, obseg delovnih nalog in podobno.

Zakon o urejanju trga dela

Če se z vidika delovnega prava pomaknemo še širše, je naslednji pomembnejši zakon, ki ga je treba upoštevati, zakon o urejanju trga dela. Ta ureja delovanje Zavoda RS za zaposlovanje, dotika se področja nadomestil za brezposelnost, pa tudi spodbud za zaposlovanje in aktivne politike brezposelnosti. Gre za enega temeljnih zakonov tudi na področju socialne varnosti, saj ureja varstveno mrežo za brezposelne osebe in sistem pomoči pri iskanju zaposlitve zanje. Tudi to področje predstavlja nenehen izziv, saj so značilnosti trenutnih razmer na trgu dela, ko smo soočeni z rekordno nizko brezposelnostjo, obenem pa s tehnološkim napredkom, ki spreminja delovna mesta, bistveno drugačne od tistih, v katerih je bil zakon prvotno sprejet. Obstoječe razmere vedno bolj kažejo na potrebo po razvijanju veščin in znanja sedanjih zaposlenih ter širitvi njihovega zaposlitvenega potenciala. Prav tako je vedno pomembnejša sposobnost institucij za predvidevanje dolgoročnih potreb na trgu dela. Skladno s tem bo treba v zvezi z navedenim poiskati ustrezno vlogo tudi zavodu za zaposlovanje, ki se bo moral poleg obravnave brezposelnih usmeriti tudi v obstoječe zaposlene.

Raznolika področja

V okviru delovnega prava ne smemo prezreti tudi drugih področij, ki vplivajo na delovna razmerja, kot sta zakon o zdravstvenem zavarovanju in zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Oba prispevata k urejanju sistema socialne varnosti za vse ljudi, hkrati pa bistveno prispevata k širšim pravicam, ki so povezane z delovnimi razmerji. To velja za področje zdravja, ki obsega tako bolniško odsotnost kot tudi urejanje statusa in varstva invalidov. Enako pomemben je tudi pokojninski sistem, ki se po eni strani vzdržuje s prispevki in ki mora vsakemu upokojencu in upokojenki zagotoviti dostojno pokojnino.

Navedeno je zgolj vzorec najpomembnejših okvirnih predpisov na področju delovnega prava. Dopolnjujejo jih drugi področni zakoni in na njihovi podlagi sprejeti pravilniki, ki omogočajo izvrševanje sprejetih predpisov. Poleg tega so za delavke in delavce pomembni zakoni, ki urejajo nadzor nad spoštovanjem pravic in delovanje inšpektorata za delo, ter tudi zakoni, na podlagi katerih delujejo delovna in socialna sodišča v naši državi, prek katerih lahko delavke in delavci dosežejo poplačilo svojih terjatev, ki izhajajo iz delovnega razmerja oziroma s področja socialnih pravic. Bistvenega pomena so tudi predpisi, ki zagotavljajo organiziranje sindikatov, njihovo delovanje, pravila, ki članstvo sindikatov ščitijo pred diskriminacijo, ter pravila, ki urejajo sodelovanje sindikatov v zakonodajnih postopkih in tako omogočajo uveljavljanje pravic delavk in delavcev v postopku nastajanja zakonodaje, ki se nanje nanaša.

Celoten sistem delovne zakonodaje dolgoročno ni statičen in nespremenljiv. Pravne norme na splošno, in v nekaterih primerih še posebej na področju delovnega in socialnega prava, so odvisne od družbenih razmer, razvoja ekonomije in znanosti nasploh ter od mednarodnih trendov. Ravno zato so sistemi predvidevanja prihodnjih razmer pomembni, prav tako tudi obstoj dolgoročnih politik, ki usmerjajo razvoj gospodarstva. Samo s stalnim ustreznim prilagajanjem razmeram, novim načinom opravljanja dela, novim tehnikam, znanosti in priložnostim ter nevarnostim, ki jih prinašajo, se lahko položaj delavstva sčasoma tudi s pomočjo zakonodaje izboljša.

Matija Drmota, samostojni svetovalec ZSSS za pravno področje

Še niste članica oziroma član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!