Kaj storiti, če poleti vročina na delovnem mestu postane previsoka?

10. 7. 2024

Vsako poletje, ko se temperatura zraka dvigne nad 30 stopinj Celzija, postane marsikje na delovnem mestu peklensko vroče. Kaj o tem pravijo predpisi varnosti in zdravja pri delu ter kakšne rešitve nam ponuja stroka?

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Med temi zahtevami je opredeljena tudi temperatura v delovnih prostorih, in sicer v 25. členu omenjenega pravilnika. Tam je določeno, da mora delodajalec zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavk in delavcev glede na naravo dela ter na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer pridejo v poštev kriteriji za delo na mrazu.

Pri izpolnjevanju vseh omenjenih zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje. Standardov za toplotno udobje je več, najosnovnejši, ki ga je treba upoštevati, je standard SIST EN ISO 7730:2006, ki določa kazalnike PMV in PPD v zmernem toplotnem okolju in opredeljuje pogoje za zagotavljanje omenjenega udobja.

28. stopinj Celzija

V 25. členu predhodno omenjenega pravilnika je tudi določeno, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v t. i. »vročih delovnih prostorih«, v katerih so temperature zaradi sevalnih temperatur višje. V takih primerih mora delodajalec na ustrezen način poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, na hodnikih in stopniščih, ki so povezani z vročimi prostori, niso višje od 20 stopinj Celzija.

Pozor! Simptomov toplotnega udara pri samem sebi ne zaznamo, nanje nas mora opozoriti nekdo drug!

Delo v vročini je lahko nevarno. Človeško telo mora vzdrževati telesno temperaturo približno 37 stopinj Celzija. Če se začne pregrevati, lahko pride do toplotnega stresa. Temperaturni ekstremi v času vročinskih valov ogrožajo sposobnost telesa, da uravnava notranjo telesno temperaturo. Lahko pride tudi do poslabšanja kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, možgansko-žilne bolezni in bolezni, povezane s sladkorno boleznijo.

Telo se hladi z izhlapevanjem znoja s kože. Hladilni učinek je zlasti učinkovit pri nizki relativni vlažnosti zraka. Na vročih in vlažnih delovnih mestih pa zrak ne more sprejeti vlage, ki nastaja z znojenjem. Temperatura telesa se zviša tudi zaradi telesnih naporov oziroma dela. Spremembe pretoka krvi in prekomerno znojenje zmanjšujejo človekovo sposobnost za fizično in umsko delo. Pri fizičnem delu nastaja dodatna presnovna toplota in le še povečuje toplotno obremenitev telesa.

V času vročinskih valov se odsvetuje delo na samem. Ljudje namreč običajno ne zmoremo sami pri sebi opaziti simptomov, povezanih s toplotnim stresom. Zato je pomembno, da znajo sodelavke in sodelavci prepoznati simptome ter za nas pravočasno pokličejo zdravstveno pomoč.

Toplotni udar je najhujši zdravstveni zaplet zaradi dela v ekstremnih temperaturah in terja zdravstveno pomoč. Do vročinskega udara pride, ko telo ne more več uravnavati svoje temperature. Mehanizem znojenja odpove, telesna temperatura se hitro dvigne in telo se ne more več ohladiti. Ko pride do toplotnega udara, lahko temperatura telesa v 10 do 15 minutah naraste na 40 stopinj Celzija ali več. Toplotni udar zahteva takojšnjo zdravstveno pomoč. Lahko povzroči trajno invalidnost ali smrt, če oseba ne prejme nujnega zdravljenja.

Simptomi toplotnega udara so:

• zmedenost, spremenjeno duševno stanje, nejasen govor, nerazumno vedenje;
• popolna ali delna izguba zavesti (koma);
• vroča, suha koža ali obilno potenje;
• krči;
• zelo visoka telesna temperatura in
• smrt, če zamuja zdravstvena pomoč.

Prva pomoč za osebo s toplotnim udarom:

• za nujno medicinsko pomoč pokličite na telefonsko številko 112 za klic v sili;
• ostanite s sodelavcem, dokler ne prispe nujna medicinska pomoč;
• delavca oziroma delavko prestavite v senco, na hladno mesto in mu odstranite zunanja oblačila;
• delavca oziroma delavko hitro ohladite z naslednjimi metodami:
  • če je mogoče kopel v hladni vodi,
  • navlažite kožo s hladnimi obkladki na glavo in vrat, pod pazduhami in na dimlje,
  • da pospešite hlajenje, naj okrog prizadetega kroži zrak s pomočjo ventilatorja ali pahljanja;
• ne silite osebe, naj pije tekočino.

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj – to je lahko tudi samo občasno, v prvi vrsti kot posledica višjih zunanjih temperatur, kar je značilno zlasti za poletne mesece –, mora delodajalec v tem času zaposlenim prav tako zagotoviti ustrezno toplotno udobje ter v povezavi s tem, če prihaja do prekoračitve dovoljenih temperatur oziroma do ugotovljenega neustreznega toplotnega udobja, sprejeti določene ukrepe. Ker običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature, se lahko delodajalec poslužuje tudi začasnih ukrepov, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Med njimi so običajno najpogostejši organizacijski, npr. prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori, ponudba ustreznih osvežilnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, kot skrajni ukrep pa je mogoča tudi prekinitev delovnega procesa.

Ne pozabite!

Vedno, tudi ko gre za delo v času vročinskih valov in za različne težave ter kršitve, povezane s tem, se lahko za prvo pomoč oziroma za prve informacije obrnete na Info točko ZSSS, in sicer na telefonsko številko 064 224 466 ali na elektronski naslov info@zsss.si.

Delodajalec se seveda lahko odloči tudi za drugačne, dolgoročnejše ukrepe, in sicer v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav. Vsekakor je dolžnost delodajalca, da s sprejetjem ustreznih preventivnih ukrepov delavkam in delavcem zagotovi varnost in zdravje v zvezi z delom. Za kakšne ukrepe se bo odločil, je njegova stvar, morajo pa biti opredeljeni v sprejeti izjavi o varnosti z oceno tveganja. Pri reševanju posamezne problematike v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu pri delodajalcu, vključno s toplotnimi razmerami, imajo pomembne vloge tudi delavke in delavci, predstavniki delavcev ter strokovni delavci.

Kaj lahko storijo predstavniki delavcev?

Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahteva sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oziroma zahteva inšpekcijsko nadzorstvo, če meni, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. Prav tako pa mora delavec ali delavka prek svojih predstavnikov, kot je to določeno v 37. členu zakona o varnosti in zdravju pri delu, delodajalca obvestiti o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki bi lahko ogrozil delavčevo varnost in zdravje. Če delodajalec v primeru pojava škodljivih vplivov na delavčevo zdravje ne izvede ustreznih ukrepov, ga je zaposleni dolžan o nastanku škodljivih vplivov obvestiti. Če delodajalec škodljivih pojavov ne odpravi oziroma če je delavec mnenja, da izvedeni varnostni ukrepi niso ustrezno izvedeni, lahko zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika. Zaposleni ima tudi, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, pravico odkloniti delo ter zahtevati, da se nevarnost odpravi, kot je to določeno v 33. členu zakona o varnosti in zdravja pri delu. Omenjena dikcija je sicer razmeroma široka in njena uresničitev dejansko zahteva ustrezno obravnavo vsakega posamičnega nastalega primera glede upravičenosti odklonitve dela.

Vendar je mogoče reči, da občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek 28 stopinj Celzija v večini primerov praviloma ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca oziroma zahteva ustrezno presojo, ali v konkretnih primerih delavki oziroma delavcu dejansko grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ki bi lahko bila opravičljiv razlog za zapustitev delovnega mesta. S tem v zvezi ima svojo vlogo tudi Inšpektorat RS za delo. V skladu s svojimi pristojnostmi izvaja različne oblike inšpekcijskih nadzorov, prav tako pa obravnava prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti, in sicer tudi v povezavi s visokimi temperaturami na delovnem mestu.

Obenem delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu oziroma svetom delavcev ali pa sindikalnim zaupnikom priporočamo, naj bodo zahtevni in od delodajalca zahtevajo trajno tehnično rešitev za zagotavljanje predpisanih temperatur v prostorih. Delavke in delavci naj zahtevajo tudi konkretne ukrepe za zaščito tistih, ki delajo na prostem, tako pred ultravijoličastimi (UV) žarki kot tudi pred neznosnimi temperaturami – zagotavljanje premične sence/strehe nad delovnim mestom, ustrezno osebno varovalno opremo, ki pokrije čim več kože in koži dovoli, da diha, napitke, kremo za zaščito pred UV-žarki, možnost občasnega umika v hladen prostor ipd. V oceni tveganja pa je treba določiti tudi preventivne zdravstvene preglede posledic dela v času visokih UV-indeksov (kožni rak, pospešeno staranje kože …) ter zaposlene vsak dan obveščati o indeksu UV. Vselej pa velja, naj se delavke in delavci tudi ali predvsem v primerih, ko na delovnem mestu postane neznosno vroče, obrnejo na pristojen sindikat.