Kaj prinaša peti protikoronski paket in zakaj ga sindikati niso podprli?

13. 10. 2020

Vlada je v pred kratkim sprejela že peti protikoronski paket, ki je v teh dneh v obravnavi v državnem zboru. Predstavniki sindikatov pa so mu zaradi neupoštevanja njihovih predlogov in načina sprejemanja zadnjega paketa odrekli podporo in zapustili sejo Ekonomsko-socialnega sveta, na kateri so obravnavali paket.

Sindikalno stran je zmotila že naglica pri sprejemanju zakonodaje. Za to namreč ni bilo nikakršne potrebe, saj bo zakon v vsakem primeru moral veljati retroaktivno (tj. za nazaj). Kljub temu pa vladna stran ni želela, da bi si za s socialnimi partnerji neusklajene rešitve vzeli nekoliko več časa. Vladni predstavniki se na pogajanjih niti niso opredeljevali do predlogov sindikalne strani.

Na pogajanjih je vladalo kaotično vzdušje, saj so si ministrstva kar sama med sabo nasprotovala glede predvidenih rešitev. Čeprav so bile nekatere stvari že tripartitno usklajene, vlada v konfuznih pogajanjih ni dala zagotovila, da bo že dogovorjeno na koncu res vključeno v zakon.

Ker je vladna stran ostala gluha za pozive sindikatov, naj se odločanje, vsaj o neusklajenih zadevah, preloži, je sindikalna stran zapustila pogajanja. Naglica pri sprejemanju petega paketa je na koncu pripeljala do tega, da so zakon potrdili na vladi in ga nato še teden dni pustili odprtega za dodatne popravke.

Novi koraki k privatizaciji zdravstva

Kljub temu da je bilo približno 75 odstotkov celotne zakonodaje usklajene s sindikati, je preostala četrtina, ki je bila ključnega pomena, ostala neusklajena. Pri tem še posebej skrbijo dejanja na področju zdravstva. Povedno je, da je minister za zdravje Tomaž Gantar na pogajanja s socialnimi partnerji prišel šele na izrecno zahtevo sindikalne strani, pred tem pa za pogajanja ni našel časa.

Že lani so se dobički zasebnih koncesionarjev, ki kar 72 odstotkov sredstev dobijo na podlagi koncesijske dejavnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), povečali za 11 odstotkov in dosegli najvišjo raven doslej. Sedaj pa so bili narejeni še dodatni koraki k privatizaciji zdravstva.

V peti paket so za odpravljanje čakalnih dob v zdravstvu iz proračuna vključili 42 milijonov evrov. Do teh sredstev pa bodo kljub nasprotovanju sindikalne strani upravičeni celo zasebniki, ki jim v preteklosti ni uspelo priti do koncesije. Še več, z zakonom so preložili tudi decembrsko uveljavitev zakona, sprejetega še v času zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celar, po katerem bi zdravniki, zaposleni v javnem sektorju, lahko v zasebnem sektorju dodatno delali samo osem ur na teden. Prav s prenaročanjem istih bolnikov k istim zdravnikom iz javnega v zasebno zdravstvo še dodatno nastajajo čakalne vrste, ki nekaterim prinašajo dodatne zaslužke. Ta anomalija se z novim zakonom celo nagrajuje.

Bo posledica oženje pravic bolnikov?

Namesto povečanja obsega dela zdravnikov znotraj javnega sektorja bodo torej nekateri od teh zdravnikov delali za zasebnike. Vlada tako nagrajuje posamezne vplivne lobije. Namesto zagovarjanja javnega zdravstva, ki se v času koronakrize kaže kot ključno za spoprijemanje s krizo javnega zdravja (koncesionarji npr. niso pomagali v času epidemije),  smo priča korakom k njegovi razgradnji. K temu bi lahko dodatno pripomogli vse večji zdravstveni stroški, ki še dodatno nastajajo zaradi takšnih praks. Dobršen del jih nosi ZZZS, ki bo letos porabil vse svoje rezerve. Končna posledica bi lahko bila oženje pravic bolnikov in privatizacija zdravstva, v katerem bi si najbolj kakovostne storitve lahko privoščili najpremožnejši. Ob tem velja omeniti, da države članice EU v primerjavi s Slovenijo porabijo kar za petino več denarja za zdravstvo. Iz proračuna poleg Hrvaške namenjamo najmanj sredstev za zdravstvo, samo štiri odstotke. Odločnejših korakov v smeri povečanih javnih izdatkov za zdravstvo pa ni opaziti.

Drugi pomisleki

Ena od ključnih zahtev sindikatov na pogajanjih je bila tudi ta, da se vse, kar ne sodi v protikoronski paket, izvzame, na kar vladni predstavniki niso pristali. Kot vemo, je tudi Zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf) posegel na številna področja in nekatere nepriljubljene rešitve so v veljavi ostale do danes. Še dodatno je sindikate med pogajanji razburila vladna napoved enostranske demontaže obstoječega skupnega plačnega sistema, pri čemer očitno želijo predvsem zdravnike izvzeti iz sistema javnih uslužbencev. Po nasprotovanju sindikatov je vlada (za zdaj) odstopila od člena, ki bi z nagrajevanjem zdravnikov posegel v enotni plačni sistem.

Kaj prinaša peti protikoronski paket?

Zakon podaljšuje subvencije čakanja na delo na domu za vse panoge do konca leta, z možnostjo podaljšanja do sredine leta 2021. Do ukrepa bodo upravičena podjetja z vsaj 20-odstotnim upadom prometa glede na leto 2019. Predlog podaljšuje tudi 100-odstotno nadomestilo plače v primeru odrejene karantene zaradi stika z okuženo osebo na delovnem mestu. Od 1. septembra bo mogoče uveljavljati tudi nadomestilo v višini 80 odstotkov (prej samo 50) povprečne mesečne plače za poln delovni čas v primeru odsotnosti z dela zaradi karantene otroka do vključno 5. razreda osnovne šole. Za samozaposlene je v primeru karantene predvideno povračilo v višini 250 evrov. Zanje se je z oktobrom uvedlo nadomestilo v višini 1100 evrov (700 evrov za nadomestilo prihodka in 400 evrov za plačilo prispevkov). Če bodo samozaposleni želeli to pomoč, bodo morali dokazati, da imajo vsaj 30-odstotni upad prihodkov glede na lansko leto. Pri vseh teh ukrepih so svoje strinjanje z nekaterimi pomisleki izrazili sindikati in delodajalci. Med pomembnejšimi ukrepi novega svežnja velja omeniti tudi tridnevno bolniško odsotnost brez obiska zdravnika.

Sindikalna stran je glede reševanja prevozniškega sektorja neuspešno zahtevala, da se pomoč veže na prepoved odpuščanja vsaj še mesec ali dva po preteku prejemanja državne pomoči. Izvajalcem medkrajevnih, mestnih in začasnih prevozov bo namreč država nadomestila stroške za čas, ko je bil ustavljen prevoz. Neuspešno je sindikalna stran tudi predlagala, da se uredi pomoč preostalim prekarcem (tistim z avtorsko, podjemno pogodbi ipd.) in ne samo espejem.

Zakaj se gre s seje ESS?

Marsikomu ni jasno, zakaj smo vse sindikalne centrale zapustile zadnjo sejo ESS. Zdi se, da smo ravnali nerazumno in prekomerno in da pravih argumentov za to ni. Saj res, zakaj le bi bil človek nejevoljen, če pa so usklajene tri četrtine zakona, delavcem plačana karantena in podaljšano čakanje na delo, zaposlenim v zdravstvu določeni dodatki, samozaposlenim pa univerzalni dodatek. In nato še nejasno sporočanje vladne strani, da je treba storiti vse, da se skrajšajo čakalne vrste, in da je tu načrt narejen. Samo sindikati še nekaj sitnarimo. Delodajalske organizacije so tokrat zadovoljno zamomljale, da so ukrepi super. Če le še zamrznejo zakon o minimalni plači, pa bo sreča popolna … No, če lahko predlagajo, še malo nižji davki, pa dvojni status, pa socialna kapica, pa še pol leta čakanja, potem bo pa že težko najti razlog za nezadovoljstvo. Naj mi bo nekaj cinizma oproščeno.

Torej zakaj? Ker je bilo v osnutek zakona vloženih v treh dnevih, kolikor smo jih imeli na razpolago, 22 ur pogajanj. Ker se po 22 urah pogajanj ni vedelo, kakšno je stališče vlade do predlaganih sprememb. Ker smo čistopis »pogajalskega zapisnika« (ne zakona!) dobili pol ure pred sejo ESS in med samo sejo ugotavljali, kaj v njem drži in kaj ne. Ker se je v tekst kljub drugačnemu dogovoru na pogajanjih skozi zadnja vrata prikradel člen, ki je posegal v sistem plač v javnem sektorju. Ker ministrstvo za zdravje ne spoštuje socialnega dialoga, saj ga na seje ESS (razen izjemoma prejšnje) ni. Ker ni bilo pojasnila, kako se bo skupni denar delil med zasebnike v zdravstvu. Posebej slednje je in bo kamen spotike. Verjamem, da je nemogoče razložiti bolnemu, ki čaka v čakalni vrsti, principe boja za javno zdravstvo. Vseeno mu je, kdo ga bo pregledal ali kje bo opravil operacijo, samo da jo bo. In vseeno mu je, komu bo to kdo plačal. Tudi sindikalna stran se zaveda, da je problem pereč. A ni nastal le v času covida in ni le posledica zadnjih nekaj mesecev. Gre za sistemsko težavo, za katero smo sindikati predlagali, da se o njej pogovarjamo nemudoma in takoj. Da v njej ni mesta v interventnem zakonu, ki z enim samim členom v roke ministra za zdravje polaga veliko denarja in mu prepušča odločitev, komu ga bo namenil. In ker vemo, da javni sektor ne pokrije vseh potreb, vemo, kdo bo denar dobil. Upravičeno? Bi se dalo v okviru javnega zdravstva z več denarja narediti več. Bi lahko odpovedali soglasja za popoldansko delo zdravnikov in iste zdravnike za odpravljanje čakalnih vrst drugače plačali v javnem zdravstvu. Brez analiz, brez tehtanja posledic, brez posluha za pripombe … Posledice? No, verjetno skrajšanje čakalnih vrst. Ne povsod, ker povsod ni zasebnikov. Za koliko? Vprašanje. Za koliko denarja? Vprašanje. A če ne krepimo javnega sektorja, bomo v njem kmalu brez zdravnikov. In potem druge izbire kot zasebnikov ne bo. In iz žepov bomo vlekli denarnice, ker druge izbire ne bo. Tega nočemo, kajne?

In ko je minister predlagal, da se strinjamo, da smo se seznanili z zakonom, in ni razumel, da zakona nihče (vključno z njim!) še ni videl in da tak sklep ni resničen, smo šli. Dodatno tudi zato, ker ni bilo mogoče doseči niti podaljšanja roka za pogajanja niti iztisniti stališč vlade o vsebini izpogajanega. In kaj naj potem človek dela na sestanku?

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS

Odnosi med vlado in sindikati so v zadnjih tednih tako padli na najnižjo raven od začetka delovanja aktualne vlade. Tej se očitno ni zdelo več pomembno prisluhniti interesom delavske strani.

Matej Klarič

Delavska enotnost

Ta članek in zapis Lidije Jerkič v okvirju sta izšla v najnovejši, prvi oktobrski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!