ZSSS razlaga: Kaj vse prinaša novi pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen?

3. 11. 2023

Od leta 2005 je v Sloveniji veljal pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, za katerega je vse bolj veljalo, da je zastarel v primerjavi s predpisi v državah, ki jih imamo za zgled preprečevanja mišično-kostnih obolenj na delovnem mestu. Poglejmo, v čem je bil problem s starim pravilnikom in kaj vse prinaša novi pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen.

Zlasti zastarela je bila Priloga II starega pravilnika, ki je določala največjo dovoljeno maso bremena, za katerega bi delodajalec smel od zaposlenega zahtevati, naj ga ročno premešča.

Omenjena priloga namreč določa mase, pri katerih je glede na priporočila Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) znatno povečano tveganje za nastanek mišično-kostnih obolenj. Spodnja slika prikazuje te priporočene mase za oba spola za dviganje bremen z višine meč, prstov roke, komolcev, ramen in polne telesne višine. Na sliki sta za vsako višino določeni dve masi. Večja velja za dviganje ob telesu, manjša pa za dviganje s stegnjenimi rokami. Breme je namreč manj obremenjujoče, če se ga lahko dviga tik ob osi telesa. Priporočene mase se razlikujejo tudi po spolu. Velja namreč, da je moč mišic pri ženskah za tretjino manjša kot pri moških. EU-OSHA torej priporoča za polovico nižje največje dovoljene mase v primerjavi s starim slovenskim pravilnikom!

Dodatna pomanjkljivost starega pravilnika je bila, da ni omejeval največje skupne mase bremen za zaposlenega v enem delovnem dnevu oziroma delovnem tednu. Zlasti zaposleni v trgovini so vedno znova klicali na pomoč inšpektorat za delo, saj je z leti skupna masa bremen, ki so jih morali na delovnem mestu ročno premestiti, postajala neznosna. Inšpektorji dela pa so pojasnjevali, da so nemočni, ker ni bilo predpisa, ki bi delodajalcem to prepovedal. Stari pravilnik delodajalcu tudi ni dal jasnih napotil, kako mora varovati delavca oziroma delavko pred preobremenitvijo zaradi ročnega premeščanja bremen. Navodila so bila zelo splošna in delodajalcu prepuščala, naj sam odloči, kaj je dovolj dobro (na primer zgolj, da naj bo delo organizirano čim bolj varno …).

Kampanja »Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen«

Vedno znova ponovljene zahteve ZSSS, naj se tudi pri nas v starem pravilniku zniža najvišja dovoljena masa, so bile zavrnjene, češ da v tujini sploh nimajo več določene najvišje mase in da bremena omejujejo s sodobnejšimi pristopi. Slednjih pa se naši državi ni mudilo posnemati. Do premika je prišlo šele junija 2021, ko sta ZSSS in Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) zagnala kampanjo »Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen« ter pripravila predlog sprememb in dopolnitev pravilnika in jih posredovala ministrstvu za delo.

Čeprav sta ZSSS in SDTS junija 2021 ministrstvu predlagala zgolj spremembe in dopolnitve starega pravilnika, je na pogajanjih o njih v delovni skupini, ki jo je imenoval minister za delo, prišlo do tako spremenjenega koncepta, da je bilo treba sprejeti povsem nov pravilnik. Za razliko od starega, ki je omenjal predvsem prevencijo poškodbe hrbta, je na predlog ZSSS glavni namen novega pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen preprečevanje vseh mišično-kostnih obolenj oziroma bolezni ali poškodb mišic, sklepov, kit, vezi, živcev ali žil, ki nastanejo v povezavi z ročnim premeščanjem bremen.

Novi pravilnik temelji na predpostavki, da je za učinkovito prevencijo neizogibno potrebna predhodna strokovno pravilno izvedena in celovita ocena tveganj za nastanek mišično-kostnih obolenj pri vsakem opravilu v okviru delovnega mesta pri delodajalcu. V Prilogi 1 novega pravilnika je seznam dejavnikov tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj, ki naj jih delodajalec preveri v procesu ocenjevanja tveganja (na primer značilnosti bremena, fizični napor, zahteve dela, kot so prevelike razdalje in hitrost dela, ponavljajoči se gibi in njihova pogostnost ter tempo dela, prisilne drže, čas dvigovanja …).

Izjava o varnosti z oceno tveganja

Zakon o varnosti in zdravju pri delu sicer določa, da mora že najpozneje od leta 2001 dalje vsak slovenski delodajalec imeti listino »izjava o varnosti z oceno tveganja«. Bila naj bi ključni element sistema preprečevanja tako poškodb pri delu kot poklicnih bolezni. Strokovni delavec za varstvo pri delu in izvajalec medicine dela morata za delodajalca pripraviti strokovni predlog ocene tveganja in pri tem določiti vse nevarnosti, ki na delovnem mestu pretijo delavcu, zanje oceniti tveganje ter določiti preventivne ukrepe. Pred sprejetjem se mora delodajalec o predlogu ocene tveganja posvetovati z delavkami in delavci ali njihovimi izvoljenimi zaupniki. Zapisnik posvetovanja pa je pri tem obvezni element ocene tveganja.

Statistika kaže, da oceno tveganja dejansko ima skoraj vsak slovenski delodajalec, vprašanje pa je, ali je v njej tveganje tudi pravilno ocenjeno. Poznavalci namreč trdijo, da je velik del slovenskih delodajalcev tveganje za nastanek mišično-kostnih obolenj ocenil po metodah, ki ne izpolnjujejo kriterijev, določenih v novem pravilniku. Delodajalec pa bo po 1. avgustu 2024, ko se začne uporaba novega pravilnika, moral tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen in tudi pri drugih fizičnih delovnih obremenitvah imeti ocenjeno z eno od metod, ki izpolnjujejo minimalne zahteve iz četrtega odstavka 6. člena novega pravilnika. Če ne bo izbral metode ključnih kazalnikov (MKK), bo moral pri inšpekcijskem nadzoru utemeljiti, zakaj izbrana metoda izpolnjuje zahteve novega pravilnika.

Nekaj mednarodno uveljavljenih metod za ocenjevanje tveganj pri ročnem premeščanju bremen:

1. Metode Health and Safety Executive (HSE), Velika Britanija:

• orodje MAC (Risk Assesment with Manual Handling Assessment Charts), namenjeno ocenjevanju dvigovanja bremen, nošnje bremen, uporabi timov pri dvigovanju in nošenju bremen;
• orodje RAPP (Risk Assessment of Pushing and Pulling), namenjeno ocenjevanju potiskanja in vlečenja bremen;
• orodje ART (Risk Assessment of Repetitive Tasks of the upper limbs) za ocenjevanje tveganj pri ponavljajočih se gibih zgornjih okončin.

2. Metode LMM, BAuA, Nemčija (teh šest metod povzema tudi slovenski pravilnik).
3. Metode ocenjevanja tveganja AUVA (Avstrija); MTM-EAWS, OCRA, NIOSH, OWAD, RULA – hitra ocena zgornjih okončin (Rapid Upper Limb Assessment); REBA – hitra ocena celotnega telesa (Rapid Entire Body Assessment).

Ker je v Prilogah II in III novega pravilnika opredeljena metoda MKK za ocenjevanje tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj, predvidevamo, da bo večina slovenskih delodajalcev tveganje na novo ocenila prav s pomočjo te metode, povzete po nemški metodi LMM. ZSSS je na pogajanjih zahtevala pilotni preizkus metode MKK v praksi. Marca 2022 je njen pilotni preizkus v dveh trgovskih podjetjih in v enem zdravstvenem zavodu pokazal, da je bilo po prejšnjih metodah tveganje za nastanek mišično-kostnih obolenj v primerjavi z oceno po metodi MKK praviloma podcenjeno. To je dobra popotnica novemu pravilniku, saj vzbuja upanje, da bo vendarle prinesel napredek na bolje. Če namreč ocena tveganja pokaže preobremenjenost zaposlenih in s tem visoko tveganje za nastanek mišično-kostnih obolenj, je delodajalec dolžan določiti preventivne ukrepe in znižati obremenjenost delavcev na sprejemljivo raven. Slovenski delavci in delavke naj bodo zaščiteni pred mišično-kostnimi obolenji vsaj toliko kot v državah EU, po katerih se želimo zgledovati!

Inšpektorat za delo bo po začetku uporabe novega pravilnika, po 1. avgustu 2024, pri delodajalcih preverjal, ali so tveganje za nastanek mišično-kostnih obolenj ocenili po metodah, ki jih zahteva novi pravilnik. Zato lahko pričakujemo, da bo do avgusta 2024 večina slovenskih delodajalcev tveganje na novo ocenila, kar naj bi se odrazilo z bolj realnimi ocenami tveganja in učinkovitejšo preventivo mišično-kostnih obolenj.

Nemška metoda ključnih kazalnikov LMM

Kljub nenehnemu tehničnemu razvoju pri oblikovanju delovnih mest tudi v Nemčiji fizične preobremenitve delavk in delavcev na delovnih mestih še vedno povzročajo bolezni mišično-skeletnega sistema, ki so obenem najpogostejši razlog za odsotnost z dela ter za visoke gospodarske stroške zaradi izpada proizvodnje. Zato je nemška strategija za varnost in zdravje pri delu po letu 2013 v središče pozornosti postavila prav preprečevanje kostno-mišičnih obolenj. Nemčija je za sedemletni projekt MEGAPHYS namenila menda kar 75 milijonov evrov, da bi z njim razvila metodo za učinkovito preprečevanje mišično-kostnih obolenj na delovnih mestih na podlagi celovitega ocenjevanja tveganja za njihov nastanek. Metodo »Leitmerkmalmethoden« (v nadaljevanju LMM), v slovenskem prevodu »metodo ključnih kazalnikov – MKK«, je razvil nemški Zvezni inštitut za varnost in zdravje pri delu (Bundesanstalt für Arbeitsschutz und Arbeitsmedizin – BAuA) v sodelovanju z Nemškim socialnim nezgodnim zavarovanjem (Deutsche Gesetzliche Unfallversicherung, DGUV) kot večstopenjsko analizo tveganja fizičnih obremenitev na delovnem mestu. Vključuje šest na novo razvitih metod ocenjevanja tveganja naslednjih vrst fizičnih obremenitev:

• ročno dvigovanje, držanje in prenašanje bremen,
• ročno vlečenje in potiskanje bremen,
• ročni delovni postopki,
• delovanje sil celotnega telesa,
• gibanje telesa in
• prisilna drža telesa.

Zasnova šestih metod za ocenjevanje tveganja je bila preizkušena v štiridesetih podjetjih z ocenjevanjem zgornjih obremenitev na več kot 600 različnih delovnih nalogah. Na podlagi tega preizkusa so bile metode dopolnjene in spremenjene. Sledilo je obsežno testiranje objektivnosti, zanesljivosti ter konvergence in verodostojnosti uporabljenih meril.

Pri preizkusih objektivnosti se je preverjalo, ali je z metodo mogoče dobro prikazati delovno nalogo, ali so ustrezno prikazani njeni pogoji in ali so rezultati verodostojni. V ta namen se bili opravljeni razgovori s 85 udeleženci delavnic, ki so na podlagi posnetkov dela na delovnih nalogah v različnih dejavnostih opravili skupaj 1600 ocen tveganja. Preverjali so, ali metoda LMM omogoča primerljivo ocenjevanje tveganja podobnih delovnih nalog v različnih dejavnostih.

Na 480 delovnih nalogah so dodatno preverjali tudi, ali so rezultati ocenjevanja s šestimi metodami LMM drugačni od rezultatov ocenjevanja tveganj po drugih, že pred tem mednarodno uveljavljenih metodah in zakaj prihaja do razlik.

Da bi preverili verodostojnost nove metode LMM, so izpeljali tudi pilotni preizkus na terenu. Analizirali so delo na 192 delovnih mestih, kjer je delalo 808 delavcev. Za vse vključene delavce so izvedli podrobne zdravstvene preglede in jih anketirali. Preverjali so zlasti, ali pri delavcih, ki so na podlagi ugotovitev po LMM zmerno/povišano/visoko preobremenjeni v primerjavi z delavci, ki to niso, prihaja do: pogostejših pritožb zaradi zdravstvenih težav v obremenjenih delih telesa; pogostejših tipičnih mišično-kostnih obolenj v obremenjenih delih telesa; slabših ocen lastnega zdravja in pogostejšega subjektivnega zaznavanja preobremenjenosti.

Poleg tega so preverjali, ali je občutek preobremenjenosti pri delavkah in delavcih sorazmeren s pogostostjo nezgod pri delu. Zanimalo jih je tudi, ali je subjektivna ocena delavcev, kako pogosto so bili pri delu preobremenjeni (nikoli, redko, včasih, pogosto), sorazmerna njihovemu občutku preobremenjenosti.
Šest metod LMM je na koncu projekta leta 2019 prestalo celovit preizkus meril kakovosti in zato bile priporočene za uporabo in preizkušanje v praksi. Odgovorni pa menijo, da je treba nekatere vidike metode vendarle še dodatno testirati. Izkušnje iz praktičnega testiranja naj bi uporabili za nadaljnji razvoj metod LMM.
Slednje so bile prevedene v več jezikov, a le v nemščini že obstaja tudi spletna aplikacija, ki ocenjevalcem prihrani veliko dela, saj namesto njih opravi vse potrebne izračune na podlagi vnesenih vhodnih podatkov o vrstah in intenzivnosti obremenitev na ocenjevanih delovnih nalogah.

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen; velja od 17. 8. 2023, uporabljal pa se bo od 1. 8. 2024;

Pravilnik o spremembi Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen;

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, 2005 (v uporabi še do 1. 8. 2024).

Slovensko ministrstvo za delo je na pogajanjih o predlogu novega slovenskega pravilnika napovedalo podobno spletno aplikacijo tudi v slovenščini. Upamo, da se bodo napovedi uresničile.

Predstavitev nove slovenske metode ključnih kazalnikov

Cilj ministrstva, pristojnega za varnost in zdravje pri delu, je bil, da bi novi pravilnik slovenskim delodajalcem ponudil metodo ocenjevanja tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj, ki bo dovolj preprosta za uporabo, da jo bo lahko uporabil tudi mali delodajalec, ki si ne more privoščiti velike strokovne službe. In hkrati metodo, ki bo omogočala celovito oceniti tveganja zaradi vseh dejavnikov tveganja, naštetih v Prilogi I. Ministrstvo je po seznanitvi z nemško metodo LMM ocenilo, da ta izpolnjuje njihova pričakovanja. Sredi pogajanj se je zato odločilo povsem spremeniti koncept predloga novega pravilnika, in sicer tako, da sedaj temelji prav na metodi MKK. Naročilo je prevod ključnih dokumentov nemške metode LMM v slovenščino.

Novi pravilnik prinaša dvoje: v Uradnem listu št. 84 z 2. avgusta 2023 so bili objavljeni uvodni presejalni test in prve tri metode MKK, hkrati pa je bila v šestem členu novega pravilnika najavljena objava – na spletni strani osrednjega državnega portala – dodatnih smernic s preostalimi tremi metodami MKK.

Smernice bodo poleg presejalnega testa torej vsebovale tudi vseh šest metod MKK. Prve tri metode MKK namreč napotujejo ocenjevalca na to, kdaj je treba dodatno oceniti posamezne dimenzije tveganja s pomočjo preostalih treh metod MKK, ki niso objavljene v Uradnem listu. Objavo smernic ministrstvo za delo napoveduje do konca leta 2023. Vsekakor vas bomo obvestili, ko bodo objavljene. Priporočamo, da si jih na državnem portalu ogledate tudi sami.

Značilnost metod MKK je, da so ocenjevalni listi s točkovanimi kazalniki fizičnih obremenitev opremljeni s slikami, ki ilustrirajo vse mogoče načine dela, pri katerih lahko pride do preobremenitve mišično-skeletnega sistema, tako da je vizualno in na podlagi opisov mogoče opredeliti, ali se pri konkretnem delovnem opravilu na konkretnem delovnem mestu taka preobremenitev tudi pojavlja. Res pa je, da tega ni malo. Popolnoma jasno je, da se bodo morale strokovne službe delodajalcev pripraviti na temeljit študij vseh elementov MKK, ki jih bodo morali obvladati za pošteno in strokovno korektno oceno tveganja s pomočjo metod MKK. Brez dvoma bo največ časa šlo za zbiranje tako imenovanih vhodnih podatkov. Prešteti bo na primer treba za vsako delovno opravilo posebej, kolikokrat mora delavec ali delavka dvigniti breme, koliko znaša njegova masa v kilogramih, koliko sekund ga je treba držati, na kolikšno višino ga je treba dvigati, koliko metrov znaša razdalja, na kateri ta bremena prenašajo, ali se breme prenaša po ravnem ali po stopnicah, kakšna je pri tem prisilna drža …

Samo ZSSS in SDTS

V delovni skupini ministrstva za delo za pripravo izhodišč za pripravo predloga pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, ki jo je 11. februarja 2022 imenoval takratni minister za delo Janez Cigler Kralj, sta sindikate zastopali Lučka Böhm v imenu ZSSS in sindikalistka Tina Skubic v imenu SDTS. Druge sindikalne centrale se kljub povabilu niso odločile za sodelovanje v omenjeni delovni skupini, velik interes pa so pokazale vse delodajalske organizacije, denimo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Na začetku pogajanj so delodajalski predstavniki jasno izrazili svoje skupno stališče, da stari pravilnik povsem zadošča in ga zato ni treba spreminjati, a to ni omajalo odločitve ministrstva za delo, da je prenova potrebna. Poleg predstavnikov socialnih partnerjev in ministrstva so bili v delovno skupino imenovani tudi predstavniki tehniške varnosti in medicine dela.

V Nemčiji so, kot rečeno, ocenjevanje tveganja po svoji metodi LMM zmanjšali s pomočjo spletne aplikacije, ki zahteva zgolj vnašanje vhodnih podatkov. Aplikacija nato sama izračuna točke, ki izražajo stopnjo preobremenitve delavca pri posameznem opravilu. Slovensko ministrstvo obljublja, da bo pripravilo takšno aplikacijo tudi za slovensko metodo MKK. Zaenkrat je še ni, kar pomeni, da bo ocenjevanje tveganja v Sloveniji zahtevalo veliko papirja za beleženje vhodnih podatkov in računanje točk o obremenitvi.

Tako ocena ZSSS kot tudi Zbornice varnosti in zdravja pri delu na pogajanjih je bila, da je do delavcev poštena in strokovno neoporečna ocena tveganja s pomočjo MKK zgolj celovita ocena na podlagi vseh šestih metod MKK, zajetih v smernicah, objavljenih na državnem spletnem portalu. Delodajalec, ki ne bi celovito ocenil tveganja, tudi dodatnih dimenzij tveganja pri ročnem premeščanju bremen, bi po našem mnenju varčeval na račun zdravja delavk in delavcev. To bi bilo nesprejemljivo! Mišično-kostna obolenja ne povzročajo le bolečin in slabše kakovosti življenja za delavke in delavce, ampak stanejo tudi ogromno javnih sredstev obveznega invalidskega in zdravstvenega zavarovanja.

Zato naslednji poziv delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu: Do avgusta 2024 bo najverjetneje večina slovenskih delodajalcev izvedla revizijo svoje listine »izjava o varnosti z oceno tveganja« glede tveganja pri ročnem premeščanju bremen. V skladu z zakonom o varnosti in zdravju pri delu se bo delodajalec pred dokončnim sprejemom revidirane ocene tveganja moral o njej posvetovati tudi z delavci in delavskimi zaupniki. Bodite zahtevni in zahtevajte, da se ocenjevanje izvede transparentno, da imajo delavci in delavke na vsakem delovnem mestu, kjer se ročno premeščajo bremena, možnost povedati, ali so preobremenjeni in kakšne zdravstvene težave jim to povzroča. Zahtevajte ocenitev tveganja upoštevajoč smernice in vseh šestih metod MKK. Če ne bo tako, o tem obvestite sindikat in inšpektorat za delo!

Točkovanje

MKK temelji na točkovanju, ali se vsak od mogočih dejavnikov za nastanek mišično-kostnih obolenj, naštetih v Prilogi I, dejansko pojavlja pri ocenjevanem opravilu in v kolikšni meri. Seštevek teh točk pokaže, kolikšno je skupno tveganje in kakšni preventivni ukrepi so potrebni glede na ugotovljeno raven tveganja.
Objavljamo primer lestvice ravni tveganja za preobremenitev delavca oziroma delavke glede na seštevek točk. Takšna lestvica je na koncu vsake od šestih metod MKK. Oceno je treba pripraviti posebej za vsako opravilo na posameznem delovnem mestu. V veliko pomoč bodo ocenjevalcem video posnetki opravil, ki jih morajo oceniti, saj bodo tako morda lažje pravilno ocenili vse elemente tveganja. Pomembno je tudi, da metoda »zahteva« pogovor z delavkami in delavci, ki naj poročajo o lastnih zaznavanjih, kako naporno je njihovo fizično delo in kakšne so zdravstvene posledice morebitne preobremenjenosti.

Preventivni ukrepi za preprečevanje mišično-kostnih obolenj

Metoda MKK je priročna tudi zato, ker jasno pokaže, kateri dejavnik tveganja prinaša največ točk. Smiselno je torej v delodajalčevi listini ocene tveganja prav pri teh dejavnikih določiti ustrezne preventivne ukrepe. Če se točke nabirajo zaradi predolgega trajanja obremenitve, je treba delo reorganizirati tako, da se skrajša. Če je problem prevelika masa bremen, je treba naročiti dostavo blaga v lažjih paketih ali pa delovno mesto opremiti s tehničnimi pripomočki, ki lajšajo breme. Opravila se lahko preoblikujejo s pomočjo tehničnih ukrepov (na primer sprememba delovnega postopka, ergonomska zasnova), organizacijskih ukrepov (denimo ureditev časa za sproščanje, delovni postopki, organizacija dela) ali kadrovskih ukrepov (na primer usposabljanje, izobraževanje, osebna zaščitna oprema).

Presejalni test

Seveda obstajajo tudi delovna mesta, kjer ni ročnega premeščanja bremen, in uvodni presejalni test omogoča, da jih zato strokovna služba iz ocenjevanja izloči.
Preverja se obstoj naslednjih šestih vrst telesnih obremenitev. Če pri opravilih ni nobenih fizičnih obremenitev (točk), je ocenjevanje na posameznem delovnem mestu/opravilu končano.

1. ročno dvigovanje, držanje in prenašanje bremen (z maso 3 kg ali več), 2. ročna vleka in potiskanje bremen (s talnimi transportnimi napravami ali visečimi tirnicami/žerjavi), 3. ročni delovni procesi (ponavljajoči se gibi z rokami, obremenitev do 3 kg), 4. uporaba celotne telesne moči (delo s povečanim naporom na primer pri upravljanju večjih vzvodov), 5. premikanje (gibanje) telesa (denimo plezanje, vzpenjanje in vožnja s kolesom), 6. prisilna drža telesa (na primer dolgotrajno pripogibanje/iztegovanje, klečanje ali delo nad glavo).

Včasih je potrebna dodatna poglobljena ocena tveganja, ker obstajajo drugi indici telesne preobremenitve. To velja na primer, če prihaja do delovnih nezgod, veliko bolniških odsotnosti ali nihanja števila zaposlenih, oziroma če zaposleni pogosto poročajo o zdravstvenih težavah, povezanih z lokomotornim sistemom, in če so z rezultati obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov izpostavljena mišično-kostna obolenja. Poglobljeno oceno je treba izpeljati tudi, če so na delovnem mestu zaposlene posebej ranljive skupine oseb (na primer mladi, osebe, ki zaradi posledic bolezni ali poškodb opravil na delovnem mestu ne morejo več izvajati v polnem obsegu/invalidi in nosečnice).

Prva metoda MKK – DDP: Metoda ključnih kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje fizičnih delovnih obremenitev v zvezi z ročnim dvigovanjem, držanjem in prenašanjem bremen, mase 3 kg ali več:

Metoda MKK upošteva, da imajo ženske v povprečju zgolj dve tretjini mišične moči moških, zato se seveda točke za enako maso pri ženskah hitreje nabirajo kot pri moških. Glej spodnjo razpredelnico! Sto točk je meja obremenitve, kjer se zahteva preoblikovanje delovnega mesta, ukrepati pa je treba že prej.

Poleg mase bremena v kilogramih pa se pri tej metodi točkujejo tudi ti dejavniki tveganja: čas/trajanje opravila, pogostnost dviganja, ali se breme prenaša z eno ali dvema rokama, ali je težišče bremena nestabilno, napor zaradi različnih drž pri dviganju (na primer, kako oddaljeno je breme od telesa, ali se občasno dela z rokami nad glavo, položaj dlani in rok, kar posebej škodi ramenskemu obroču, ali je dovolj prostora za delo, je breme opremljeno z ročaji, kakšna so tla, po katerih se breme prenaša, število različnih opravil, ki jih delavec oziroma delavka opravlja v okviru istega delovnika …).

Po opravljeni oceni je treba določiti preventivne ukrepe, da se število točk zmanjša na sprejemljive ravni tveganja. Najenostavnejši nasvet delodajalcu, ki načrtuje zmanjšanje obremenitev delavcev pri ročnem premeščanju bremen, je, naj pri dobaviteljih preprosto naroči blago, ki ga morajo delavci ročno premeščati, zapakirano v masi največ 20 kilogramov. Iz nekaterih držav poročajo, da so na ta preprost način v enem letu dosegli, da se večina bremena dobavlja v paketih z največjo maso 20 kilogramov. Žal pa na primer SDTS poroča, da se v slovenskih trgovinah ponekod od delavcev pričakuje, da brez tehničnih pomagal dvigajo tudi 80-kilogramska bremena.

Druga metoda MKK – VP ključnih kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje fizičnih delovnih obremenitev v zvezi z ročnim potiskanjem in vlečenjem bremen:

Poleg dviganja bremen prištevamo k ročnemu premeščanju bremen tudi njihovo potiskanje in vlečenje. Tole so primeri prevoznih naprav, ki jih delavci pri svojem delu s svojo mišično močjo potiskajo ali vlečejo:

Takšne pa so drže delavca pri potiskanju ali vlečenju bremen, ki se glede na napor različno točkujejo. Tovrstno tveganje za obremenitev se ocenjuje z metodo MKK – VP za beleženje in ocenjevanje fizičnih delovnih obremenitev, ki nastanejo zaradi premikanja prevoznih naprav, visečih transporterjev ali mostnih žerjavov z mišično močjo. Točkujejo se trajanje in razdalje, pogoji na prevozni poti, hitrost, težave pri delu, kot so okvare vozila (na primer pogoste okvare kolesc), odsotnost ročajev, napornost telesne drže pri potiskanju/vlečenju, porazdelitev delovnega časa in druge organizacijske ureditve. Kolektivne ukrepe je treba določiti, če je tveganje bistveno povečano, individualne pa na podlagi napotila medicine dela že pri rahlo povečani stopnji tveganja. Preoblikovanje delovnega mesta se zahteva pri vsoti vsaj 100 točk.

 

Tretja metoda MKK – RD ključnih kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje fizičnih delovnih obremenitev med postopki ročnega ravnanja (ročni delovni procesi):

Pri tej vrsti fizične delovne obremenitve gre za enakomerno, ponavljajoče se gibanje in uporabo sile zgornjih okončin z uporabo instrumentov, majhnih orodij ali ročno vodenih strojev, običajno v mirujočem sedečem ali stoječem položaju. Delovna naloga je obdelava delovnega predmeta ali premikanje majhnih predmetov, ki imajo v večini primerov maso do približno 3 kg. Običajne dejavnosti, kjer se pojavlja, so sestavljanje (na primer sestavljanje električnih naprav), spajkanje, šivanje, razvrščanje, rezanje, blagajniško poslovanje, ročno upravljanje, pipetiranje, delo z mikroskopom, muziciranje (denimo igranje klavirja, violine), povezovanje, obračanje, premikanje, stiskanje, dviganje, držanje, premeščanje, navijanje. Točkuje se trajanje opravila v delovniku, velikost sile, ki je potrebna pri tem delu, pogostost premikanja bremen v eni minuti, napornost oprijema obdelovanca ali orodja, napornost položaja roke/dlani, napornost drže/gibanja telesa, zaporedje večjih fizičnih obremenitev …

 

Četrta metoda MKK – CTM ključnih kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje fizičnih delovnih obremenitev glede na uporabo celotne telesne moči:

To je prva metoda MKK, ki je ne najdemo v uradnem listu, našli pa jo bomo v smernicah, ko bodo objavljene na državnem portalu. Po tej metodi se namreč ocenjuje, kadar je to zahtevano v eni od prvih treh metod, objavljenih v uradnem listu. Gre za ročno premeščanje bremen, pri katerem so potrebne tolikšne sile, da dela ni mogoče opravljati v sedečem položaju. Tako velike sile so navadno potrebne pri obdelavi večjih obdelovancev, upravljanju strojev, nameščanju delovnih predmetov, ročnem premikanju oseb ali uporabi orodij, opreme in naprav pretežno z uporabo sile v nepremičnem položaju. Običajne dejavnosti so čiščenje odlitkov, premikanje zasunov, delo z vitli/škripci, delo z vzvodi, lomilkami ali dvižnimi drogovi, spenjanje železniških vozil, odstranjevanje betona, delo s pnevmatskimi kladivi, delo z motornimi žagami, montaža oken, premeščanje/nameščanje pacientov (negovalne dejavnosti), montaža s pretežno velikimi silami, vijačenje velikih sestavnih delov, močno udarjanje z roko, uporaba težkih kladiv (na primer macol), upravljanje stiskalnic (z ročnimi vzvodi), delo z lopato, delo z manipulatorji in primerljivimi tehničnimi sredstvi ali premikanje bremen na valjčnih progah/krogličnih vodilih z manjšim premikanjem telesa, privezovanje (v pristaniščih). Točkuje se trajanje in pogostnost ponavljanja opravila v okviru delovnika, velikost in sunkovitost potrebne sile (potrebna sila se meri s srčnim utripom, napor se določi v 20 stopnjah od nenapornega do maksimalno napornega), simetrija delovanja sile, drža telesa, neugodni delovni pogoji (če ni ročajev, drža rok/dlani na meji območij gibanja, neugodna temperatura v prostoru, nestabilna tla, pomanjkanje prostora za delo, neudobna osebna varovalna oprema in oblačila ipd.), neugodna organizacija dela itd. Preureditev delovnega mesta je običajno potrebna že pri stopnji »bistveno povečano tveganje«. Pri mladih in ranljivih kategorijah zaposlenih pa naj se individualno ukrepa po potrebi ne glede na stopnjo obremenitve.

 

Peta metoda MKK – PT ključnih kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje fizičnih delovnih obremenitev glede na gibanje telesa:

To je druga metoda MKK, ki je ni v uradnem listu, objavljena pa bo na državnem spletnem portalu do konca leta 2023. Z njo se dodatno ocenjuje, kadar na to napoti ena od prvih treh metod, objavljenih v Uradnem listu RS. Nanaša se na gibanje telesa na delovnem mestu ali delovnem območju. Običajne dejavnosti so transport pohištva brez transportnih naprav, prevoz pacientov, plezanje po vrtljivih žerjavih ali oddajnikih, inšpekcijski pregledi v kanalih, hoja po gradbiščih in/ali hidrotehnična gradbena območja, vzdrževanje sistemov razsvetljave, vzdrževanje peči, vzdrževanje v jaških/cisternah/kanalih. Verjetnost fizične preobremenitve je mogoče oceniti samo, če so ocenjene vse fizične delovne obremenitve, ki se pojavijo v teku delovnika. Točkuje se trajanje opravila, gibanje brez uporabe opreme (hoja, vzpenjanje, vzpenjanje po stopnicah, plezanje po lestvah, plazenje), masa bremena, težišče bremena, drža telesa, omejenost prostora za gibanje, vremenske razmere, gibanje telesa med vožnjo, kjer se poganja naprej z mišično močjo (vožnja bicikla in tovornih koles, ovire na poti, vremenske razmere, vzponi in druge težave na poti, organizacija dela in časovna razporeditev) itd.

Preoblikovanje delovnega mesta se zahteva od stopnje »bistveno povečano tveganje«. Individualno ukrepanje pa je potrebno za mlade in ranljive kategorije zaposlenih.

 

Šesta metoda MKK – PDT ključnih kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje fizičnih delovnih obremenitev glede na prisilne drže telesa:

To je tretja in zadnja metoda MKK, ki je ni v uradnem listu, objavljena pa bo v smernicah na državnem spletnem portalu. Z njo se dodatno ocenjuje preobremenitev delavca, kadar je to zahtevano v eni od prvih treh metod MKK. Gre za opravila, pri katerih so mogoče naporne neobičajne/prisilne telesne drže, v katerih oseba ostane dalj časa (enkratna drža vsaj eno minuto, ponavljajoča se drža na vsaj deset sekund). Naporne so za spodnji in zgornji del hrbta, ramena in zgornji del rok, vključno z vratom ali koleni, in za noge/stopala. Take drže so na primer sključen ali klečeč položaj ter delo nad glavo v stoječem položaju. Običajne dejavnosti so polaganje ploščic, železokrivska dela, ročno varjenje, delo na montažnih linijah, tekočem traku, montaža stropov, suha gradnja, električna dela itd., obiranje kumaric v ležečem položaju, dolgotrajno delo za mikroskopom, mikrokirurgija, delo znotraj komor, rezervoarjev, jaškov, dvojnega dna ladij (delo v utesnjenih prostorih), upravljanje žerjava … Točkuje se trajanje opravila v delovniku, obremenitve trupa, ramen in zgornjega dela rok, kolen in nog, zasuk ali bočni nagib trupa, neugodni delovni pogoji (neravna tla, neugodni vremenski pogoji, vibracije, potrebna je visoka miselna zbranost). Preureditev delovnega mesta je potrebna od »bistveno povečane stopnje tveganja«. Pri mladih in ranljivih kategorijah zaposlenih pa so potrebni individualni ukrepi že pri manjšem tveganju. Ukrepi seveda vključujejo tudi ciljane preventivne zdravstvene preglede.

 

Za konec predstavitve novega pravilnika velja opozoriti, da je za popolno izvajanje tako zahtevnega predpisa potrebno pripravljalno obdobje, v katerem se bodo vsi deležniki usposobili za izvajanje svoje vloge pri ocenjevanju tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj zaradi ročnega premeščanja bremen. Novi pravilnik zato določa enoletno prehodno obdobje. Naj bo tokratna tematska številka Delavske enotnosti naš prispevek k seznanjanju z novostmi.

Novi pravilnik pošiljamo na pot z iskreno željo, da bi prinesel na naša delovna mesta več razumevanja, kaj vse škodi poklicnemu zdravju, manj kostno-mišičnih obolenj in posledičnih bolečin ter več njihove prevencije. Ne nazadnje velja izpostaviti, da vlada predlaga postopen dvig upokojitvene starosti na 67 let, kar pomeni, da bo v prihajajočih desetletjih treba zdržati na delu do bistveno višje starosti. Do takrat pa zaposleni ne morejo opravljati težkega fizičnega dela, če jih mučijo bolečine zaradi težkega dela v preteklosti. ZSSS bo to tudi upoštevala na pogajanjih o letos predlagani pokojninski reformi.

Pravilnik pa je najbolj pomemben za mlado in srednjo generacijo, ki še ima čas za preprečitev nastanka poklicnih mišično-kostnih obolenj. Prepričana sem, da bo novi pravilnik korak za korakom občutno izboljšal položaj delavk in delavcev na najtežjih delih, kjer se z mišično močjo premeščajo bremena.

Lučka Böhm,
samostojna svetovalka ZSSS za varnost in zdravje pri delu

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v tematski številki z naslovom Ročno premeščanje bremen (oktober 2023) Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 81 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod tematske številke Ročno premeščanje bremen pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko: