Kaj prinaša nova kolektivna pogodba za komunalno dejavnost?

28. 7. 2021

Pred kratkim smo že poročali, da so socialni partnerji, na delavski strani seveda tudi naš Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS), podpisali novo kolektivno pogodbo komunalnih dejavnosti, ki bo veljala naslednjih pet let. O tem, kaj prinaša, smo na kratko pobarali strokovna sodelavca ZSSS Matijo Drmoto in Ireno Vidic.

 V SKVNS sicer ravno letos obhajajo tridesetletnico podpisa prve kolektivne pogodbe za komunalno dejavnost. »Od 2. avgusta 1991 imamo delavske pravice pravzaprav ves čas urejene na ravni dejavnosti s kolektivno pogodbo, kar je odgovornost socialnih partnerjev, ki se vsakokrat znajo in zmorejo dogovoriti. Tudi naša stran je prepričana, da je kolektivna pogodba osnova za gradnjo socialnega dialoga na podjetniški ravni,« je pred kratkim za Delavsko enotnost povedala predsednica sindikata Majda Marolt. Za novo kolektivno pogodbo je, kot pravi, najbolj pomembno, da so socialni partnerji znali in zmogli najti skupno rešitev, saj je bilo veliko nasprotujočih mnenj ter stališč, vendar so prišli do usklajenega dokumenta, ki bo podlaga za nadaljnje delo.

Dobro izhodišče in izboljšano nadaljevanje

Pri pogajanjih pa sta torej sodelovala tudi Matija Drmota, samostojni svetovalec za pravno področje ZSSS, in Irena Vidic, strokovna sodelavka za ekonomsko področje ZSSS. Že prejšnja kolektivna pogodba je bila dokaj dobra in tudi z novo je tako, je povedal Drmota. Zelo pomembno je, da ostaja dodatek za skupno delovno dobo v višini 0,5 odstotka, je izpostavil, čeprav so delodajalci močno pritiskali, da bi ga znižali in določili le kot dodatek pri zadnjem delodajalcu, pri tem pa naj bi med pogajanji uskladitev najnižjih osnovnih plač pogojevali prav s takšno spremembo omenjenega dodatka. Kaj je še novega? »Referenčno obdobje pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa je podaljšano s šestih na dvanajst mesecev, kar pomeni, da ko človek dela v okviru neenakomerno razporejenega delovnega časa, ni treba, da se ta potem izravna v šestih, temveč lahko tudi v dvanajstih mesecih,« odgovori Drmota.

Z letom 2022 se bodo najnižje osnovne plače zvišale za pet odstotkov, pa omeni Irena Vidic. Najnižje osnovne plače v dejavnosti so zelo nizke, minimalna plača se na primer uvršča šele v peti in šesti tarifni razred, razloži. V večini podjetij sicer imajo za izhodišče višje osnovne plače, kot so določene v kolektivni pogodbi, v tistih, ki pa tega nimajo, pa je za delavca problematično dejstvo, da so potem dodatki obračunani od nizke osnove in so zato tudi sorazmerno nižji. Dvig osnovnih plač torej pomembno vpliva tudi na višino obračunanih dodatkov, pove sindikalistka. Ko je govor o dodatkih, pa je treba omeniti, da je po novem dodatek za delo na praznik in na dela proste dneve zvišan s 50 na 100 odstotkov. Višja pa je tudi odpravnina ob upokojitvi, ki po novem znaša tri povprečne mesečne bruto plače namesto prejšnjih dveh, še našteje.

Nova kolektivna pogodba med drugim prinaša daljše referenčno obdobje pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa, višji dodatek za delo na praznik in višjo odpravnino ob upokojitvi. Z letom 2022 se bodo najnižje osnovne plače zvišale za pet odstotkov, zelo pomembno pa je, da ostaja dodatek za skupno delovno dobo v višini 0,5 odstotka.

Ena večjih sprememb je, omeni Matija Drmota, tudi odstop od minimalnih standardov. Pomembno je namreč, da je odstop od pravic, določenih v kolektivni pogodbi dejavnosti, mogoč samo pod določenimi pogoji in da to hkrati ne pomeni tudi odstopa od podjetniške kolektivne pogodbe. Odstop je mogoč zgolj od standardov, ki jih določa kolektivna pogodba dejavnosti, in sicer do ravni, ki je določena s podjetniško kolektivno pogodbo, za odstop od standardov po podjetniški kolektivni pogodbi pa bi morala ta vsebovati posebno določilo. »Bolj jasno smo tudi zapisali določene zadeve, saj skozi prakso velikokrat ugotovimo, da kakšna definicija ali formulacija ni dovolj jasna, kar je potem, da se izognemo morebitnim zapletom, treba popraviti,« še doda.

Sicer pa so bila pogajanja za kolektivno pogodbo komunalnih dejavnosti razmeroma dolga – potekala so tudi prilagojeno koronskim razmeram –, saj so trajala več kot leto dni.

Za spremembo plačnega modela

Socialni partnerji, s sindikatom na čelu, pa so se tudi dogovorili, da bodo kmalu začeli pogajanja (sicer nezavezujoča) za spremembo plačnega modela oziroma dogovarjanje za prehod na sodobnejši plačni model v komunalni dejavnosti. Delodajalska stran bo pripravila analizo, na podlagi katere bodo nato stekli pogovori. Dejstvo je, da je treba urediti osnovne plače in dodatke ter jih realno ovrednotiti oziroma postaviti delu realno ceno, osnovo, ki je zdaj prenizka, še opozarjata Matija Drmota in Irena Vidic.

Gregor Inkret

Delavska enotnost

Besedilo je bilo prvič objavljeno v najnovejši, drugi julijski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!