Kaj prinaša mega “koronazakon”? – Izpostavljamo nekaj najpomembnejših določb

7. 4. 2020

Objavljamo povzetek najpomembnejših določb Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Državni zbor je omenjeni zakon sprejel 2. aprila, vendar v Uradnem listu RS še ni bil objavljen (predvidevamo, da bo v petek), kar pomeni, da še ni stopil v veljavo in zato še ni v uporabi.

Določbe, ki jih razlagamo v nadaljevanju, zadevajo pravice in obveznosti delavcev in delavk ter njihov delovnopravni položaj, po vsebini pa spadajo v poglavje z naslovom Področje dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost (gre za člene od št. 20 do št. 33). Posebej opozarjamo, da je zakon v določenih delih/določbah napisan zelo nejasno, kar predstavlja težavo pri njegovi interpretaciji in uporabi. Tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju. Prav tako je zakon izredno kompleksen in zajema različna področja, zato se pojavljajo različna tolmačenja. Tako smo sindikati že zahtevali, da odgovorni, tudi med posameznimi ministrstvi, razlage posamičnih določb poenotijo. Naj omenimo še, da bodo sprejeti ukrepi, ki se nanašajo na povračila nadomestil plač ter prispevkov za socialna zavarovanja, in sicer tudi v primeru višje sile, veljali od 13. marca 2020 dalje. To pomeni, da bodo, tudi če zakon ne bo hitro uradno objavljen, veljali za nazaj.

Namen ZIUZEOP bi naj med drugim bil omiliti posledice epidemije novega koronavirusa, in sicer tako za državljane kot tudi za gospodarstvo, predvsem pa tudi ohranjanje delovnih mest ter delovanja podjetij, izboljšanje socialnega položaja ljudi, izredna pomoč samozaposlenim, izboljšanje likvidnosti podjetij, oprostitev plačila storitev distribucije … Ali bodo in v kolikšni meri omenjeni nameni tudi doseženi, bo pokazal čas, velja pa poudariti, da zakon ni bil oblikovan v okviru socialnega dialoga, kar pomeni, da sindikati pri njegovem nastajanju nismo sodelovali. Podali smo lahko zgolj svoja stališča in predloge, pri tem pa so bili nekateri sicer upoštevani, velika večina pa žal ne.

Področje dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Na omenjenem področju je urejeno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem pri delodajalcih, ki začasno iz poslovnih razlogov ne morejo zagotavljati dela oziroma dela ne morejo opravljati zaradi višje sile, oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izredna pomoč samozaposlenih.

Pravico do uveljavlja ukrepov s tega področja imajo vsi delodajalci v Sloveniji (torej tako s področja gospodarstva kot tudi negospodarstvo), in sicer ne glede na statusno pravno obliko, razen:

• neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov in

• delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

Zakon sicer še določa dodaten pogoj, ki pa je na eni strani povezan z upadom prihodkov v prvem polletju leta 2020 (v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019), na drugi strani pa z rastjo prihodkov v drugem polletju 2020 (v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019).

Čakanje na delo

Po določbah ZIUZEOP lahko delodajalci iz prejšnjega odstavka napotijo na začasno čakanje na delo delavce najdlje do 31. maja 2020. Pri tema velja opozoriti, da je mogoče ta ukrep (in s tem tudi pravica delodajalca do povračila nadomestil plače ter oprostitve plačila prispevkov) podaljšati še za 30 dni, in sicer če epidemija ni preklicana do 15. maja 2020. Opozarjamo, da zakonske določbe predvidevajo veljavnost za nazaj s presečnim datumom 13. marcem 2020.

Z drugimi besedami: delodajalec je upravičen do povračil nadomestil plač za čas čakanja na delo iz poslovnih razlogov ali zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile ter oproščen plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi v primeru, če je delavce napotil na čakanje pred pričetkom veljavnosti zakona (npr. 16. marca 2020). Pri tem velja opozoriti, da določbe Zakona o ukrepih na področju plač in prispevkov, ki se nanašajo na pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, niso v uporabi za čas trajanja začasnih ukrepov iz ZIUZEOP.

Pravice ter obveznosti delavk in delavcev, ki so po določbah ZIUZEOP napoteni na čakanje na delo, so:

• Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so z določbami ZIUZEOP določene drugače;
• V času začasnega čakanja na delo ima delavec obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti zavod za zaposlovanje;
• Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, je za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upoštevana plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa;
• Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Čakanje na delo je lahko odrejeno zgolj v pisni obliki, v njem pa je delodajalec dolžan določiti čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

Nadomestila

Delodajalec ima tudi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za tiste delavce, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela. Pri tem pa je pogoj, da delodajalec izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače. V ta namen nekateri delodajalci delavcem že tudi dajejo v podpis izjave, iz katerih je to razvidno. Ali je vsebina tovrstne izjave ustrezna in ali odraža dejansko stanje pa je najbolje, da člani in članice sindikata preverijo pri svojem sindikalnem zaupniku oziroma v najbližji območni enoti ZSSS.

V vseh primerih, torej tako v primeru, ko je delavec napoten na čakanje na delo iz poslovnih razlogov, kot tudi v primeru, ko dela ne opravlja zaradi višje sile, ima delavec pravico do nadomestila plače v višini, ki je določena z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov. To je, v višini 80 odstotkov povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Pri tem pa opozarjamo, da to nadomestilo plače ne more biti nižje od minimalne plače v Sloveniji. In v tem delu se ZIUZEOP razlikuje od določb ZDR-1. Seveda pa spodnja meja denarnega nadomestila velja samo za čas veljavnosti tega zakona.

Je pa treba s tem v povezavi opozoriti še na določbo 70. člena ZIUZEOP, ki na žalost za javne uslužbence in funkcionarje, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali izvrševati funkcije, delodajalec pa jim ne more organizirati dela na domu, postavlja v drugačen položaj, saj določa drugačno ureditev. Ti imajo namreč pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, ki pa je v praksi lahko tudi nižje od minimalne plače.

V praksi sicer utegnejo nekateri delodajalci meniti, da določbe ZIUZEOP določajo tudi zgornjo mejo denarnega nadomestila za čas čakanja na delo ali zaradi nezmožnosti opravljanja dela iz razlogov višje sile. Vendar to ne drži! Zgornja meja denarnega nadomestila plače v obeh primerih ni določena! Določena je zgolj zgornja meja povračila, do katerega je upravičen delodajalec (upravičen je do povračila, ki ne presega povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec in zmanjšane za prispevke zavarovanca-delavca), kar pa nima vpliva na višino nadomestila, do katerega je upravičen delavec. Ta je v vsakem primeru upravičen do višjega nadomestila plače, če mu to po določbah ZDR-1 pripada, delodajalec pa mu ga je dolžan izplačati. Podobna ureditev velja tudi za povračila prispevkov za vsa socialna zavarovanja.

Izjema glede povračil nadomestila plače velja le za neposredne ali posredne uporabnike proračuna RS oziroma proračuna občine, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 odstotkov. Ti lahko uveljavljajo povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njihovih prihodkov iz nejavnih virov.

Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali višje sile uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, je nadomestilo plače po določbah ZIUZROP v tem času izplačano v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma do plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj, in sicer kot da bi delal.

Pravico do povračila nadomestila plače lahko, če vloži ustrezno vlogo v osmih dneh od uveljavitve ZIUZEOP, uveljavi tudi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo ZIUZEOP, in sicer za obdobje od 13. marca 2020 dalje. Seveda mora pri tem izpolnjevati vse pogoje, ki so predpisani z zakonom.

Obveznosti za delodajalca

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

• ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ,
• če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
• če je pri njemu uveden postopek stečaja.

Zlasti je pomembno, da mora delodajalec:

• v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače delavcem izplačevati neto nadomestila plače,
• v obdobju iz prejšnjega alineje delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo,
• v primeru, ko delavca pozove na delo, je o tem predhodno dolžan obvesti Zavod RS za zaposlovanje. Če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile, je o tem delodajalec dolžan obvestiti zavod za zaposlovanje, in sicer z dnem prenehanja odsotnosti.

Če bi delodajalec ravnal v nasprotju z omenjenimi obveznostmi, je dolžan vrniti prejeta sredstva v trikratni višini. Prav tako je dolžan sredstva vrniti delodajalec, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in sicer v obdobju prejemanja sredstev ter po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

Dodatki

ZIUZEOP prav tako določa, da za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, država krije prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer tako za delavca kot tudi za delodajalca. Zato je delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, dolžan izplačati mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Do tega dodatka je delavec upravičen za delo aprila in maja 2020. Seveda pod pogojem, da v teh kriznih razmerah dela.

Zaposleni v javnem sektorju, ki so pri delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje in zaradi obvladovanja epidemije novega koronavirusa prekomerno obremenjeni, so upravičeni do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ 100 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.

Inšpekcijski nadzor nad zgoraj navedenim v skladu s predpisi opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Povzetek zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo je dostopen tudi tukaj.

Pogosta vprašanja in odgovori o ukrepih na davčnem področju za blažitev posledic novega koronavirusa so pripravili tudi pri Finančni upravi RS. Najdete jih lahko na tej povezavi.