Kaj je poklicna bolezen in kako jo je mogoče pravno veljavno ugotoviti

14. 4. 2023

Prva spoznanja, da se nekatere bolezni značilno pojavljajo prav pri točno določenih poklicih, segajo vsaj v 18. stoletje. Že leta 1700 je profesor medicine na univerzi v Modeni v Italiji Bernardino Ramazzini objavil svojo študijo z naslovom Bolezni delavcev, v kateri je trdil, da mora zdravnik poznati poklic bolnika, da bi lahko določil vzrok njegove bolezni.

Opisal je 54 bolezni, ki jih je povezal s poklicem bolnika. Velja za starosto mednarodne medicine dela. Pri nas pa je znan Baltazar Hacquet, ki je po letu 1766 zdravil rudarje idrijskega rudnika živega srebra in leta 1784 kraljevi zdravniški družbi v Parizu predložil spomenico o njihovih boleznih.
Čeprav so torej zdravniki že dolgo opozarjali na poklicno naravo nekaterih bolezni, pa so države njihovo preprečevanje predpisale s precejšnjim zamikom. Mednarodna organizacija dela (ILO) je tako šele leta 1934 sprejela prvo konvencijo o poklicnih boleznih. Leta 1964 jo je nadomestila Konvencija št. 121 o dajatvah za nesreče pri delu in poklicne bolezni s seznamom petnajstih poklicnih bolezni v prilogi. Leta 2010 je bil priporočeni seznam ILO temeljito podaljšan, Slovenija pa je omenjeno konvencijo ILO št. 121 ratificirala leta 1992.
Tudi EU ima od leta 1990 lasten priporočeni evropski seznam poklicnih bolezni, ki je bil večkrat posodobljen. Zadnjič novembra 2022, ko so nanj vpisali tudi covid-19 v zdravstvu in nekaterih drugih dejavnostih. Sedanji slovenski seznam poklicnih bolezni je z njim v celoti usklajen, čeprav je zgolj priporočen.

Bolezen, povezana s poklicem ali panogo

Poklicna bolezen je torej bolezen, povezana z določenim poklicem ali panogo. Takšne bolezni so posledica različnih bioloških, kemičnih in fizikalnih dejavnikov, ki se pri delu pojavljajo. Številni poklici in dejavnosti so danes prepoznani kot nevarni, vendar vse nevarnosti niso očitne. Praviloma je treba zbrati veliko znanstvenih dokazov, preden so prepoznane in uvedeni potrebni preventivni ukrepi. Spoznanja znanstvenikov, ki raziskujejo vzroke bolezni, pogosto ovirajo tudi poslovni interesi. Od prve potrditve smrtonosnosti azbesta do prepovedi azbestne proizvodnje je na primer minilo sto let. Poklicne bolezni je praviloma mogoče preprečiti, saj poznamo njihove vzročne dejavnike. Čeprav danes vemo, da so moralne in gospodarske koristi prevencije večje od stroškov odprave poklicnih tveganj, pa države pri njenem predpisovanju še vedno tehtajo socialne ter ekonomske stroške in koristi. Tako je na primer tudi slovensko ministrstvo za delo še oktobra 2022 jasno sporočilo, da namerava predlagati novo slovensko mejno vrednost za azbest 0,01 vlakna na cm³ na osem delovnih ur kot tisto od treh predlaganih možnosti v EU, za katero velja najugodnejše razmerje med stroški in koristmi za prevencijo, in ne tiste, ki bi zdravje delavk in delavcev najbolj zaščitila.
Zaradi ratifikacije konvencije ILO št. 121 leta 1992 je torej Slovenija dolžna določiti svoj seznam poklicnih bolezni in postopek ugotavljanja poklicne bolezni. Za to je potrebovala več kot 30 let, na kar smo na ZSSS mnogokrat opozarjali. Na tem mestu pa opisujemo danes veljavno ureditev. V skladu z ratificirano konvencijo ILO je morala Slovenija v svoji zakonodaji urediti zdravstveno in invalidsko zavarovanje za primer poklicne bolezni ter pravice poklicno obolelih delavk in delavcev.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) tako določa definicijo poklicne bolezni: »Poklicne bolezni po tem zakonu so bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. Poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni določi minister, pristojen za zdravje.« ZPIZ-2 poklicno obolelim delovnim invalidom zagotavlja pravice, ki so precej višje kot v primeru izgube delovne zmožnosti zaradi nepoklicnih vzrokov. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) pa se sklicuje na definicijo poklicne bolezni v ZPIZ-2 in poklicno obolelim zavarovancem obveznega zdravstvenega zavarovanja prav tako jamči višje pravice kot za bolezni, ki niso poklicne.

Pravice iz invalidskega zavarovanja:

1. pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo (v primeru bolezni izven dela pa je treba dopolniti dovolj dolgo pokojninsko dobo):

• pravica do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom s pravico do nadomestila za invalidnost,
• pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko s pravico do delnega nadomestila,
• pravica do poklicne rehabilitacije s pravico do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije;

2. pravica do invalidske pokojnine, odmerjene kot za dopolnjenih 40 let pokojninske dobe;
3. pravica do invalidnine za telesno okvaro;
4. v primeru smrti vdovska pokojnina ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo umrlega.

Pravice iz zdravstvenega zavarovanja:

1. pravica do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov: zdravljenje in rehabilitacija v celoti (100 odstotkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja) ter povračilo potnih stroškov v primeru potovanj k izvajalcu zaradi zdravljenja in rehabilitacije zaradi poklicne bolezni;
2. pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi poklicne bolezni, ki znaša 100 odstotkov osnove, za razliko od primerov, ko gre za začasno zadržanost od dela iz razloga »bolezen«, ko znaša nadomestilo 80 odstotkov osnove, oziroma razloga »poškodba izven dela«, ko znaša nadomestilo 70 odstotkov osnove. Če je zadržanost od dela posledica poklicne bolezni, pripada zavarovancu nadomestilo tudi po morebitnem prenehanju delovnega razmerja, in sicer ves čas, dokler ni spet zmožen za delo, medtem ko, če je zadržanost posledica bolezni, zavarovancu pripada nadomestilo še za največ 30 koledarskih dni po prenehanju delovnega razmerja.

Opomba: Čeprav so bile te pravice že od leta 1992 dalje jamčene z obema zakonoma, pa jih poklicno oboleli delavci in delavke niso mogli uveljaviti, ker je manjkal predpis, ki bi določil, kdo jim sme pravno veljavno potrditi, da imajo poklicno bolezen. ZSSS je ves čas zahtevala odpravo te krivice. Zdaj je to urejeno s pravilnikom o poklicnih boleznih.
Novi pravilnik o poklicnih boleznih določa, da poklicna bolezen pri delavki oziroma delavcu obstaja, če je ugotovljena/potrjena vzročna zveza med boleznijo, ki je na seznamu poklicnih bolezni, in daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu. Pri ugotavljanju vzročne zveze se upošteva:

1. delovna anamneza delavca (to so podatki o delavcu), iz katere izhaja, da opravlja ali je opravljal delo v delovnih pogojih, kjer je ali je bila prisotna izpostavljenost vzročnemu dejavniku, ki bi lahko povzročila poklicno bolezen;
2. izpostavljenost delavca delovnim pogojem, za katere obstajajo znanstveno utemeljeni dokazi, da lahko povzročijo poklicno bolezen ob upoštevanju meril, določenih posebej za vsako poklicno bolezen na seznamu:

• najnižja intenzivnost izpostavljenosti,
• najkrajše trajanje izpostavljenosti,
• najkrajša indukcijska doba (najkrajši čas od začetka izpostavljenosti vzročnemu dejavniku do nastanka poklicne bolezni),
• najdaljša latentna doba (čas od zadnje izpostavljenosti delavca vzročnemu dejavniku do nastanka poklicne bolezni).

Merila za vsako poklicno bolezen na njihovem seznamu bodo objavljena na osrednjem spletnem mestu organov državne uprave gov.si. Ogrodje meril so Evropska priporočila za diagnosticiranje poklicnih bolezni (prevod v slovenščino je iz leta 2019). Kjer so preohlapna, jih bo po potrebi dopolnil Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. V skladu s pravilnikom bodo objavljena na spletni strani ministrstva za zdravje. Ob oddaji te tematske številke Delavske enotnosti v tisk še niso bila, morajo pa biti najpozneje 1. maja 2023.

Pomembno: Čeprav je delavec prepričan, da je njegova bolezen povezana z delom, ki ga opravlja, ne more uveljaviti pravic iz naslova poklicne bolezni, če njegova bolezen še ni uvrščena na seznam poklicnih bolezni. Seznami pa so odvisno od posamezne države različni. Slovenija ima seznam, ki ga priporoča EU. Na njem pa na primer še ni kožnega raka zaradi UV-žarkov na delovnih mestih na prostem, čeprav je denimo v Nemčiji že. ZSSS pa je že predlagala uvrstitev kožnega raka za dela na prostem na slovenski seznam.

Nasvet: Če ste prepričani, da je vaša bolezen povezana z delom, ki ga opravljate, pa je ne najdete na seznamu poklicnih bolezni, o tem obvestite svoj sindikat. V skladu s pravilnikom bo lahko ministru za zdravje predlagal, naj se vaša bolezen uvrsti na omenjeni seznam.

Kaj prinaša novi pravilnik?

24. februarja 2023 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen pravilnik o poklicnih boleznih, na katerega smo delavke in delavci v Sloveniji čakali neverjetnih in nedopustnih trideset let (in še kakšno čez, če smo čisto natančni). S 1. majem 2023, ko je začel tudi uradno veljati, bo končno narejen pomemben in za slovenske razmere ogromen korak naprej. Kaj v samem pravilniku dejansko piše, iz katerih prilog je sestavljen in kaj vse določa?

Ni nujno, da besedila zakonov, uredb, različnih aktov ipd., četudi se nanje pogosto sklicujemo, vedno tudi do zadnje pike ali v celoti (pre)beremo. Po eni strani zaradi narave samih besedil, saj pri njih praviloma ne gre za velik bralsko-estetski užitek, po drugi pa so nam, tako je tudi z novim pravilnikom o poklicnih boleznih, pogosto na dosegu roke, prosto dostopna na spletu in jih lahko poiščemo praktično kadarkoli, zato nam jih ni treba denimo znati na pamet.
Pravilnik o poklicnih boleznih, ki ga je podpisal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, je kot besedilo razmeroma kratek in preprost, sestavljen pa je iz sedemnajstih členov in treh prilog. Kot pravi njegov 1. člen, določa: poklicne bolezni; dela, na katerih se pojavljajo poklicne bolezni; pogoje, ob katerih se bolezni štejejo za poklicne bolezni ter postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni. S pravilnikom določene poklicne bolezni pa niso, kot pove 2. člen, določene kar tako, temveč z namenom ugotavljanja in potrditve obstoja poklicne bolezni, na podlagi katere delavec oziroma delavka uveljavlja pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja; z namenom prilagoditve organizacije delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali določenem delu, ki jih izvede delodajalec, in z namenom spremljanja stanja na področju poklicnih bolezni v skladu s predpisi. Pravilnik definira tudi pomen izrazov, ki jih uporablja, na primer termine, kot so »dela, na katerih se pojavljajo poklicne bolezni«, »delavec«, »delodajalec«, »indukcijska doba«, »latentna doba«, »vzročni dejavniki« in podobno. Prav tako določa seznam poklicnih bolezni, ki je najsodobnejše vrste, saj je povzet po novem evropskem seznamu, ki ga je novembra 2022 objavila Evropska komisija. Pri tem ni odveč imeti v mislih, da je končno sprejeti pravilnik živ organizem, ki se bo s prakso in z novimi spoznanji še spreminjal, zraven pa bo mogoče seznam poklicnih bolezni še dopolniti z novimi boleznimi.

Kdaj je bolezen poklicna?

Pravilnik definira tudi pogoje, ob katerih se določena bolezen šteje za poklicno. Takole navaja: »(1) Poklicna bolezen pri delavcu obstaja, če je ugotovljena vzročna zveza med: boleznijo, ki je na seznamu poklicnih bolezni, in daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki spada v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere delavec je ali je bil zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma pokojninsko in invalidsko zavarovanje. (2) Pri ugotavljanju vzročne zveze iz prejšnjega odstavka se upošteva: 1. delovna anamneza delavca, iz katere izhaja, da opravlja ali je opravljal delo v delovnih pogojih, kjer je ali je bila prisotna izpostavljenost vzročnemu dejavniku, ki bi lahko povzročila bolezen iz prve alineje prejšnjega odstavka, 2. izpostavljenost delavca delovnim pogojem, za katere obstajajo znanstveno utemeljeni dokazi, da lahko povzročijo poklicno bolezen ob upoštevanju naslednjih meril: najnižja intenzivnost izpostavljenosti, najkrajše trajanje izpostavljenosti, najkrajša indukcijska doba in najdaljša latentna doba. (3) Pri presoji meril iz prejšnjega odstavka se uporabljajo publikacija in merila za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih bolezni, ki jih pripravi Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ). Publikacijo, prevod publikacije in merila minister objavi na osrednjem spletnem mestu organov državne uprave.« Pravilnik tako določa tudi postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni, in sicer najprej vključno z definiranjem vloge za ugotavljanje poklicnih bolezni, ki jo izpolni in vloži delavec oziroma delavka, z njegovim soglasjem pa lahko pri njeni pripravi sodeluje tudi delavčev izbrani osebni zdravnik, pooblaščeni izvajalec medicine dela, specialist, ki je obravnaval bolezen, za katero se sumi, da je poklicna, ali strokovni delavec za varnost pri delu. V pravilniku je navedeno tudi, da mora delavca na možnost, da gre pri njegovi bolezni za poklicno bolezen, »opozoriti izvajalec medicine dela, njegov izbrani osebni zdravnik in drugi lečeči zdravnik, imenovani zdravnik in zdravstvena komisija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, izvedenski organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, sindikalni zaupnik ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu, strokovni delavec za varnost pri delu, delodajalec ali inšpektor, pristojen za delo.« Vloga mora vsebovati najmanj izpolnjen obrazec, ki je ena od prilog samega pravilnika in jo objavljamo posebej, ter pisni izvid z diagnozo bolezni specialista s specialističnega področja, ki obravnava bolezen, za katero se sumi, da je poklicna, ter izpis obdobij zavarovanja v Republiki Sloveniji, ki ga delavec oziroma delavka pridobi na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mogoče pa ji je priložiti tudi izjavo o varnosti z oceno tveganja za delo, ki ga delavec opravlja, oziroma za dela, ki jih je opravljal, pa izvid preventivnih zdravstvenih pregledov delavca v skladu s predpisom, ki ureja preventivne zdravstvene preglede delavk in delavcev, ter morebitno drugo dokumentacijo v zvezi s poklicno boleznijo, glede katere vlaga vlogo.
Opisan je tudi sam proces ugotavljanja poklicne bolezni pred t. i. interdisciplinarno skupino strokovnjakov, ki deluje (in jo pravilnik prav tako podrobneje definira) v senatu treh članov, od katerih sta dva zdravnika z licenco s strokovnega področja medicine dela, prometa in športa ter en zdravnik z licenco s strokovnega področja, na katero spada določena poklicna bolezen, ter potrjevanja poklicne bolezni. Pravilnik določa tudi prijavo suma o obstoju poklicne bolezni in potrjeno poklicno bolezen v register poklicnih bolezni ter pripravo letnega poročila o poklicnih boleznih, za kar je pristojna omenjena interdisciplinarna skupina strokovnjakov. Prav tako med drugim predpisuje, da so sredstva za postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicne bolezni zagotovljena iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Na koncu pa je pravilnik sestavljen iz nekaj bolj tehničnih določb, od katerih ena določa začetek njegove veljave 1. maja 2023.

Priloge pravilnika:

Priloga 1: Seznam poklicnih bolezni, kot jih določa novi pravilnik

Priloga 2: Vloga za ugotavljanje poklicnih bolezni

Priloga 3: Ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni

Gregor Inkret

Kakšen je predpisani postopek ugotavljanja poklicne bolezni

Izvedenski organ na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa (KIMPDŠ), ki bo sprejel in obravnaval vlogo za verifikacijo poklicne bolezni, je Interdisciplinarna skupina strokovnjakov (ISS). Delovala bo v senatu treh članov, od katerih bosta dva zdravnika z licenco s strokovnega področja medicine dela, prometa in športa ter en zdravnik z licenco s strokovnega področja, na katero spada posamezna poklicna bolezen. Član senata, zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa, ne more biti zdravnik, ki je bil v pogodbenem odnosu z delavčevim delodajalcem ali je v isti zadevi že kdaj izdal mnenje. Poslovnik o načinu dela ISS bo objavljen na spletni strani KIMDPŠ. Administrativne naloge za ISS bo opravljal administrator KIMDPŠ.

Pomembno: Člane ISS naj bi najpozneje do 24. marca 2023 imenoval minister za delo na podlagi liste štirinajstih specialistov medicine dela, prometa in športa, ki jo je že pripravil KIMPDŠ. Druge specialiste kliničnih strok bodo imenovali po potrebi.
Pravilnik o poklicnih boleznih določa, da se postopek ugotavljanja poklicne bolezni začne z vlogo za ugotavljanje poklicne bolezni, ki jo delavec oziroma delavka vloži pri ISS.

Pomembno: Zaradi dolgih latentnih dob posameznih poklicnih bolezni bo mogoče zahtevati priznanje poklicne bolezni, ki ni posledica dela pri sedanjem, ampak tudi pri enem od prejšnjih delavčevih delodajalcev! To je smiselno, saj so za nekatere poklicne bolezni v merilih določene lahko tudi desetletja dolge latentne dobe. Ne tako redko zato poklicna bolezen izbruhne šele po upokojitvi delavca oziroma delavke.
S soglasjem obolelega delavca oziroma vlagatelja lahko pri pripravi vloge sodeluje tudi pooblaščeni izvajalec medicine dela, specialist, ki je obravnaval bolezen, za katero obstaja sum, da je poklicna, izbrani osebni zdravnik ali strokovni delavec za varnost pri delu. Najbolj priročno bo, če bo pri izpolnjevanju vloge sodeloval kar delavčev osebni izbrani zdravnik, saj bo prav ta najlažje priskrbel tudi obvezno prilogo k vlogi – to je pisni izvid z diagnozo bolezni.

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!

Pomembno: Povsem verjetno je, da marsikateri oboleli delavec oziroma delavka svojo bolezen pripisuje staranju ali podedovani genetiki in se ne zaveda, da je poklicna. Pravilnik o poklicnih boleznih zato med drugim določa, da mora na možnost, da gre za poklicno bolezen, delavca oziroma delavko opozoriti izvajalec medicine dela, njegov izbrani osebni zdravnik in drugi lečeči zdravnik, imenovani zdravnik in zdravstvena komisija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), izvedenski organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), sindikalni zaupnik ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu, strokovni delavec za varnost pri delu, delodajalec ali inšpektor, pristojen za delo. Na ZPIZ in ZZZS so nam zagotovili, da bodo taka opozorila delavcu izstavljali le v ustni obliki. Pričakujemo tudi, da bo ministrstvo za zdravje s postopkom seznanilo tudi lečeče zdravnike, ki naj bi bili glavna opora vlagatelju.

Prav gotovo pa bo odločilno, ali nam bo po tridesetih letih brez ugotavljanja poklicnih bolezni uspelo ozavestiti slovenske delavke in delavce, naj vložijo zahtevek za priznanje poklicne bolezni. Prav temu cilju je namenjena tudi tokratna tematska številka Delavske enotnosti.

Nasvet: Obrazec vloge je v Prilogi 2 (glej zgoraj). Obrazec bo treba natisniti in oddati z navadno pošto, saj zaenkrat še ni predvidena oddaja vloge v digitalizirani obliki. Vlogo bo sprejel in vodil administrator KIMPDŠ za poklicne bolezni.

Naslov: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Grablovičeva ulica 42, 1000 Ljubljana, Slovenija; T: +386 1 522 43 34; E: kimdps@kclj.si; www.kimdps.si.

Predpostavlja se, da je poklicno obolelemu delavcu oziroma delavki lečeči osebni zdravnik ali zdravnik specialist že postavil diagnozo bolezni, za katero pa je seveda z vlogo na KIMPDŠ še treba preveriti, ali izpolnjuje tudi merila za ugotovitev poklicne bolezni.

Obrazcu vloge bo treba obvezno dodati:

• pisni izvid z diagnozo bolezni specialista s specialističnega področja, ki obravnava bolezen, za katero se sumi, da je poklicna,
• izpis obdobij zavarovanja v Republiki Sloveniji, pridobljen od ZPIZ.

Opomba: Po tolmačenju ministrstva za zdravje in KIMPDŠ je sicer teoretično mogoče, da oboleli diagnoze še nima in bo komisiji predstavil le simptome. Če bodo potencialno povezani z izpostavljenostjo vzročnemu dejavniku za nastanek poklicne bolezni, bo torej izjemoma strokovno mogoče, da bo njegova vloga sprejeta tudi brez že predhodno postavljene diagnoze.

Zahvaljujemo se MDDSZ, MZ, ZPIZ in ZZZS za informacije, ki smo jih vnesli v ta članek.

Nasvet: Oboleli delavec oziroma delavka lahko od ZPIZ pridobi izpis obdobij svojega zavarovanja na naslednje načine:

• po elektronski poti, če nima digitalnega potrdila, tako da izpolni in odda eVlogo za vse (Vloga za izpis obdobij zavarovanj v Republiki Sloveniji ‒ eVloga številka 10344-3-1J),
• po elektronski poti z uporabo digitalnega potrdila prek aplikacije Moj eZPIZ, kjer prav tako izpolni in odda Vlogo za izpis obdobij zavarovanj v Republiki Sloveniji (eVloga številka 10344-3-1),
• po pošti, elektronski pošti ali odda vlogo osebno na vložišču zavoda,
• osebno na okencu za poslovanje s strankami (uradna oseba na zahtevo vložnika, na podlagi njegovih navedb, izpolni predpisan ali drugače pripravljen obrazec vloge – 65. člen ZUP).

Zaželeno je, a ni obvezno, da je vlogi priložena tudi:

• izjava o varnosti z oceno tveganja za delo, ki ga delavec opravlja, oziroma dela, ki jih je opravljal,
• izvid preventivnih zdravstvenih pregledov delavca v skladu s predpisom, ki ureja preventivne zdravstvene preglede delavcev,
• morebitna druga dokumentacija v zvezi s poklicno boleznijo, glede katere vlaga vlogo.

Če vloga ne vsebuje vseh obveznih sestavin, ISS vlagatelja pozove, naj jo v dvajsetih dneh dopolni. Če delavec oziroma delavka vloge v navedenem roku ne dopolni, ISS izda ugotovitev o obstoju ali neobstoju poklicne bolezni na podlagi razpoložljive dokumentacije ter dodatno delovne in druge dokumentacije, ki jo skuša pridobiti administrator.

Pomembno: Zgornje neobvezne dokumente bo po potrebi administrator KIMPDŠ po nalogu ISS skušal pridobiti neposredno od delodajalcev, njihovih izvajalcev medicine dela, izbranega osebnega zdravnika, lečečega zdravnika, imenovanega zdravnika, zdravstvene komisije ZZZS, izvedenskega organa ZPIZ, strokovnega delavca za varnost pri delu, inšpekcijskega in drugega pristojnega organa ter druge pravne ali fizične osebe, ki razpolaga z morebitnimi dokazi oziroma drugimi, tudi osebnimi, podatki za ugotavljanje poklicne bolezni.
ISS bo preučila zbrano dokumentacijo in po potrebi opravila tudi ogled delovnega mesta, delovnih prostorov in delovnega okolja pri delodajalcih, opravila razgovor s strokovnim delavcem za varnost pri delu, izvajalcem medicine dela ali drugo osebo, ki sodeluje pri zagotavljanju varnosti pri delu na delovnem mestu, za katero se sumi, da je vzrok za poklicno bolezen, in napotila delavca na dodatne diagnostične zdravstvene storitve.

Pomembno: Če delodajalec in njegove strokovne službe v roku, ki ne sme biti krajši od osmih dni, ne bodo omogočile ogleda delovnega mesta oziroma v roku posredovale zahtevane dokumentacije, bo ISS o tem obvestila inšpektorat za delo. Ta je namreč pristojen za nadzor nad prevencijo poklicnih bolezni pri posameznih delodajalcih, in eden od razlogov, zakaj je treba ugotavljati poklicne bolezni, je prav prevencija.
Kljub zahtevam delodajalskih organizacij pravilnik o poklicnih boleznih delavčevemu delodajalcu ne daje pravice ugovora na ugotovitev poklicne bolezni. Delodajalec pa sme ISS predlagati, naj pred sprejetjem ugotovitve opravi ogled delovnega mesta in razgovor z delodajalčevimi strokovnimi delavci.
V imenu ISS bo napotnice za dodatne diagnostične zdravstvene storitve moral izdati vlagateljev osebni izbrani zdravnik.

ISS bo svojo ugotovitev izdala v šestdesetih dneh od prejema popolne vloge oziroma od poteka roka za dopolnitev vloge. Ugotovitev bo izdana na obrazcu, ki je objavljen v Prilogi 3 pravilnika. Obrazec predvideva tri mogoče izide postopka, in sicer, da pri vlagatelju:

1. obstaja poklicna bolezen (kadar so izpolnjena vsa merila, določena za posamezno poklicno bolezen),
2. obstaja sum, da gre za poklicno bolezen (kadar so izpolnjena nekatera, ne pa vsa merila za posamezno poklicno bolezen),
3. poklicna bolezen ni ugotovljena.

Ugotovitev ISS je vročena delavki oziroma delavcu, izbranemu osebnemu zdravniku in izvajalcu medicine dela sedanjega delodajalca. Ugotovitev ISS bo tudi posredovana v centralni register podatkov o pacientu ter v register poklicnih bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Če pa poklicna bolezen ni ugotovljena, se ugotovitev ISS vroči zgolj delavcu oziroma vlagatelju. Delavec/vlagatelj, ki mu poklicna bolezen ni ugotovljena, se na to ne more pritožiti. Lahko pa v primeru pridobitve nove zdravstvene dokumentacije o poklicni bolezni ponovno vloži vlogo za ugotovitev poklicne bolezni. In to brez omejitev števila ponovitev.

Pomembno: ISS o sumih in o potrjenih poklicnih boleznih obvesti tudi delodajalca in inšpektorat za delo. Ugotavljanje poklicnih bolezni namreč ni pomembno zgolj za uveljavljanje delavčevih pravic iz invalidskega in zdravstvenega zavarovanja. Pomembno je tudi kot alarm, da delodajalec ni preprečil poklicnega obolevanja delavk in delavcev. Inšpektor za delo bo zato obiskal delodajalca in pri njem preveril, ali je revidiral svojo oceno tveganja s preprečevalnimi ukrepi. Ugotovitev ISS o poklicni bolezni je nato pravna podlaga za uveljavljanje delavčevih pravic iz obveznega zdravstvenega in invalidskega zavarovanja.

Na ZSSS se bomo v (bližnji) prihodnosti intenzivno ukvarjali z osveščanjem in informiranjem o novem pravilniku ter z nudenjem podpore pri uveljavljanju pravic poklicno obolelih. Zagotovili bomo tudi kontaktno točko za članice in člane, ki bodo potrebovali kakršnekoli informacije v zvezi z omenjenim pravilnikom oziroma z uveljavljanjem svojih pravic. Zaenkrat pa se lahko obrnete na Info točko ZSSS, in sicer na telefonsko številko 064 224 466 ali na elektronski naslov info@zsss.si.

Pomembno: Kako bo torej poklicno oboleli delavec s pomočjo ugotovitve ISS uveljavljal svoje pravice pri ZZZS in pri ZPIZ?

ZZZS opozarja, da bo ugotovitev o obstoju poklicne bolezni prejel tudi delavčev osebni izbrani zdravnik, ki bo zato lahko to dejstvo označil na listini ZZZS za bolniški stalež (eBOL) in na napotnicah za specialistične in bolnišnične zdravstvene storitve ter za potne stroške na potrdilu o upravičenosti do potnih stroškov – spremstva. Seveda zgolj za zdravljenje poklicne bolezni in ne tudi drugih nepoklicnih zdravstvenih zapletov. Potrdilo bo delavec lahko uporabil celo v morebitnem pritožbenem postopku na ZZZS, saj ga bo ZZZS upoštevala kot dokazilo.
ZPIZ pa opozarja, da se ne glede na vzrok vsi postopki ugotavljanja delovne invalidnosti oziroma izgube delovne zmožnosti pri njih vodijo na isti način, ki zato ostanejo enaki kot doslej. Sprememba bo le, da bo odslej ugotovitev ISS o poklicni bolezni na obrazcu iz Priloge 3 pravilnika o poklicnih boleznih obvezna medicinska dokumentacija, ki jo bo treba priložiti predlogu za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja se na ZPIZ začne na zahtevo:

• zavarovanca oziroma na zahtevo njegovega zakonitega zastopnika,
• predlog osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika,
• predlog izvajalca medicine dela v soglasju z osebnim zdravnikom.

Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je treba podati na predpisanem obrazcu (Obrazec IZ-1). Zdravnik obrazcu priloži originalno medicinsko dokumentacijo oziroma kopije dokumentov, katerih verodostojnost potrdi s podpisom in žigom. Če se postopek začne na zahtevo zavarovanca ali na zahtevo zakonitega zastopnika in zahtevi ni priložena obvezna medicinska dokumentacija, se ta zahteva od osebnega zdravnika zavarovanca.
Po prejemu predloga za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja se začne postopek zbiranja delovne dokumentacije. Predpisane obrazce morajo izpolniti zavarovanec (DD-2 – delovna anamneza/zavarovanec ali DD-2MZ – delovna anamneza/zavarovanec), njegov delodajalec v sodelovanju z izvajalcem medicine dela in strokovnim delavcem s področja varstva in zdravja pri delu (DD-1 – delovna dokumentacija ter izjava predstavnika delodajalca) ter, če zavarovanec ni zaposlen, Zavod RS za zaposlovanje (DD-3 – delovna anamneza/Zavod za zaposlovanje). Navedeni obrazci so dostopni na spletni strani zavoda.
Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je uveden, ko ZPIZ prejme zahtevo s popolno medicinsko in delovno dokumentacijo. Po pravilniku o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov ZPIZ je v primeru poklicne bolezni že do sedaj veljalo, da se obvezno priloži:

• celotna medicinska in delovna dokumentacija s potrjeno diagnozo,
• opredelitev poklicne bolezni po veljavnem seznamu poklicnih bolezni (ugotovitev ISS).

Lučka Böhm,
samostojna svetovalka ZSSS za varnost in zdravje pri delu,
foto Mier Chen/Unsplash

Delavska enotnost

Ta članek je skupek besedil, ki sta bila pod naslovoma Kaj prinaša novi pravilnik? (avtor Gregor Inkret) in Kaj je poklicna bolezen in kako jo je mogoče pravno veljavno ugotoviti (avtorica Lučka Böhm) najprej objavljena v tematski številki z naslovom Poklicne bolezni (april 2023) Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 81 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!