Novi koronavirus in javno zdravstvo – Poročilo iz Italije
6. 11. 2020
Spomladi, ko je naš konec sveta dosegel prvi izbruh novega koronavirusa, smo s strahom in grozo pogledovali proti našim zahodnim sosedom, saj je bila Italija oziroma predvsem njen severni del pod velikim udarom bolezni covid-19. V posameznih deželah je bil izjemno obremenjen prav javni zdravstveni sistem ter tamkajšnji zdravstveni delavci in delavke. Kakšne nauke lahko povlečemo iz italijanske izkušnje in kakšne so trenutne razmere? Pogovarjali smo se s tamkajšnjim sindikalistom Robertom Treuom.
Treu je izkušen sindikalist iz največje italijanske sindikalne centrale CGIL ter trenutno generalni sekretar tamkajšnjega upokojenskega sindikata.
»Razmere glede novega koronavirusa so tudi v Italiji vedno bolj zaskrbljujoče, dejansko gre za izredno stanje, saj raste število okuženih, narašča število bolnikov na intenzivni negi, v nekaterih deželah pa se približujemo zapolnitvi vseh razpoložljivih mest v bolnišnicah,« nam najprej sporoči iz Trsta.
Aktualne razmere
Tudi v Furlaniji – Julijski krajini je položaj kritičen, saj je prišlo do ohromitve sistema za sledenje okuženim kakor tudi do oteženega dela posebne interventne enote (USCA), ki ne uspe zagotoviti asistence na domu in v različnih središčih, na primer v centrih za starejše občane, zaporih itd. »Zastale so tudi aktivnosti družinskih zdravnikov, skoraj ni zdravnika, ki bi še obiskal bolnika na domu, čakalne vrste za preiskave ali kirurške posege so izjemno dolge in nove zaostrene razmere ogrožajo zdravje ljudi. Pojenjajo zaloge cepiva proti gripi in testiranje na virus poteka zmedeno, predvsem pa prihajajo rezultati z veliko zamudo,« opiše stanje na terenu sogovornik.
Razmere se torej tudi v Italiji hitro slabšajo. Očitno je sicer, da je tamkajšnji zdravstveni sistem zdaj usposobljen za hitrejši, učinkovitejši odziv in oskrbo bolnikov, s čimer se je v primerjavi s pomladanskimi meseci zmanjšala njihova umrljivost, pravi Treu, a dodaja, da je tudi število okuženih bistveno višje. »Vlada je izdala vrsto odlokov in sprejela ukrepe za večjo učinkovitost javnega zdravstva, še posebej zdravstvene mreže na terenu, tudi s povečanjem števila zdravstvenega osebja.« Toda ne gre pozabiti, opozarja, da je javno zdravstvo v domeni dežel (Italijo sestavlja 20 dežel, ki se potem načeloma delijo na več pokrajin, op. a.), zato se v državi soočajo z množico različnih sistemov organiziranosti. Poleg tega naj bi bila v številnih deželah mreža javnega zdravstvenega sistema pomanjkljiva, obenem pa ponekod prevladujejo zasebne zdravstvene ustanove, kar gre seveda na račun javne zdravstvene mreže.
»Tak primer je Lombardija, kjer imajo bolnišnice, ki veljajo za centre odličnosti, a zdravstvena mreža ni učinkovito razpredena po vsem območju. To je tudi razlog za večji delež okužb v tej deželi. V Lombardiji se zasebno zdravstvo namreč sploh ni vključilo v spopad z epidemijo. Vmes so medicinske sestre ter druge zdravstvene delavce itd. celo poslali na čakanje oziroma v t. i. dopolnilno blagajno, medtem ko je v javnem zdravstvu omenjenih kadrov, skupaj z zdravniki, najbolj primanjkovalo,« pove Treu.
Tudi italijansko javno zdravstvo se sooča s kadrovsko podhranjenostjo. »V sistemu primanjkuje na tisoče zdravnikov in medicinskega osebja, tudi zaradi absurdnega omejevanja dodeljevanja specializacij zdravnikom, ki do njih pridejo zelo težko, kajti numerus clausus oziroma omejitev mest pri vpisu na medicinske fakultete pušča posledice! Enako velja še za zdravstvene tehnike.«
V nasprotju z razmerami letošnje pomladi, pravi sindikalist, danes razpolagamo z zadostnimi količinami osebne varovalne opreme za zdravstvene delavke in delavce, organizirali in aktivirali smo oddelke in bolnišnice, posebej namenjene bolnikom z novim koronavirusom, pa tudi več izkušenj pri spopadanju z boleznijo imamo, našteva Treu. »A sistem za sledenje okužbam in izvajanje testov je dejansko odpovedal.«
Dežela Furlanija – Julijska krajina je spomladi sicer imela manjše število okužb, a zelo visoko število umrlih v domovih za starejše (tretje najvišje v Italiji), še posebej v Trstu. Kaj se je zgodilo? Razlog gre med drugim iskati v povsem zgrešenih deželnih odlokih, ki niso predvideli osamitve okuženih v domovih za starejše, in tako je prišlo do prave eksplozije okužb in smrtnih žrtev, odgovarja sindikalist.
Več zahtev
V naši deželi smo imeli visoko raven pretežno javnih zdravstvenih storitev, a sedanja deželna vlada želi povečati težo ter vlogo zasebnih ponudnikov zdravstvenih storitev, in sicer z zmanjševanjem pristojnosti in storitev v javnem zdravstvu, pove sindikalist. »Tako širi vlogo zasebnikov tudi pri nujni medicinski pomoči, pri upravljanju sistema testiranja na novi koronavirus, prevzemu centrov za starejše ipd., kar neizbežno privede do slabšanja in zmanjševanja preventivnih storitev na terenu.«
Sindikalna organizacija CGIL na državni ravni sicer zelo dobro sodeluje z ministrstvom za zdravje, ki si prizadeva za razvoj sistema javnega zdravstva z ukrepi, ki jih sindikat tudi podpira, pravi Treu. Povsem drugačne pa so razmere na politični ravni v Furlaniji – Julijski krajini, kjer je marca prišlo do prekinitve stikov z deželnim odbornikom za zdravje. Izpeljali smo vrsto pobud – aktivi deželnih sindikalnih kadrov, manifestacije pred domovi za starejše in pred predsedstvom deželne vlade, splošna stavka v Pordenonu, novinarske konference, plačani oglasi v dnevnem časopisju, letaki, zbiranje podpisov itd. –, kar je prisililo odgovorne k obljubi o novih pogovorih, poroča sindikalist. »Čakamo, da bo deželni odbornik določil datum srečanja, saj bomo v nasprotnem primeru ponovno začeli mobilizacijo našega članstva.« Kaj zahtevajo? »Okrepitev preventivnih storitev (testi, sledenje okužbam ipd.) in storitev na terenu, načrt za pospešeno zaposlovanje zdravnikov, bolniškega in drugega zdravstvenega osebja, tudi družinskih zdravnikov, ki jih že zdaj primanjkuje in se jih bo 40 odstotkov v prihodnjih dveh letih in pol upokojilo. Zahtevamo tudi plan strukturnih ukrepov za krajšanje čakalnih dob za različne preiskave, kirurške posege in podobno. Zahtevamo revizijo sistema upravljanja domov za starejše, posebej v luči novega širjenja virusa. Naš cilj je zaščita in ohranjanje proizvodnih aktivnosti ter šolskega sistema. Zaostriti je treba zapiranje dejavnosti in preprečiti priložnosti za druženja. Posebno poglavje pa je tudi javni prevoz, saj so transportna sredstva nesprejemljivo natrpana,« našteje Treu.
Nauk, ki nam ga ponuja izbruh novega koronavirusa, je po sindikalistovem mnenju jasen: »Z zajetnimi naložbami je treba odločno utrditi javni in univerzalni zdravstveni sistem, zato zahtevamo od državne vlade, da poseže po namenskih finančnih sredstvih iz evropskega mehanizma za stabilnost. Poleg tega smo vedno bolj prepričani, da potrebujemo skupno evropsko strategijo za spopadanje s pandemijo, kakršno doživljamo. Začenši pri tesnem sodelovanju s sosednjimi državami, s Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo.«
Gregor Inkret
Delavska enotnost
Ta članek je v skrajšani obliki izšel v najnovejši tematski številki – Za javno zdravstvo!, november 2020 – Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.
Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!
Preberite še:
Od Margaret Thatcher do koronakrize: Odgovornost (neoliberalnega) kapitalizma
Samo javno zdravstvo lahko zagotovi zdravje vsem – Lekcija iz ZDA
Za vse, ne samo za tiste z globokimi žepi – Sindikati za javno zdravstvo
Vonj denarja pred potrebami ljudi – Intervju z Dušanom Kebrom o pomenu javnega zdravstva
Nalagam ...