Javno posvetovanje o enakem plačilu med ženskami in moškimi
17. 1. 2019
Evropska komisija je odprla javno posvetovanje, s katerim zbira informacije o vplivu evropske zakonodaje oziroma ustreznosti določb prava EU za zagotavljanje načela enakega plačila. Načelo “enako plačilo za enako delo oziroma delo enake vrednosti” je zapisano v pogodbah EU že kar 60 let in vključeno v Direktivo 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu. Direktiva prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo na podlagi spola glede vseh vidikov in pogojev plačila. Še zlasti kadar se za določanje plačila uporablja sistem razvrstitve delovnih mest, bi ta moral temeljiti na enakih merilih za moške in ženske in izključevati vsakršno diskriminacijo.
Problematično področje
Komisija v poročilu iz leta 2013 ugotavlja, da je načelo enakega plačila v praksi eno izmed najbolj problematičnih področij direktive. Kot glavne ovire so se pri tem izkazale: pomanjkanje transparentnosti plačnih sistemov, odsotnost pravne varnosti v zvezi s konceptom dela enake vrednosti, saj ta pojem ni opredeljen (ni jasnih meril za primerjavo različnih vendar vsebinsko primerljivih delovnih mest) ter postopkovne ovire. To žrtvam diskriminacije pri plačilu otežuje vložitev zahtevkov pred sodišče, ki so zato redka, saj jih je težko dokazati. Nenazadnje je to povezano tudi s posredno diskriminacijo in podcenjevanjem oziroma nižjem vrednotenjem delovnih mest, ki jih v večji meri zasedajo ženske, katerih vsebina je sicer različna vendar enakovredna tem, ki jih zasedajo moški. Izkazalo se je tudi, da je problematika neenakega plačila med spoloma bolj pereča v zasebnem sektorju, kjer v splošnem velja večja diskretnosti pri določanju višine plač.
Dobre prakse
Francija predstavlja dobro prakso države, kjer je enako plačilo vključeno v kolektivna pogajanja. Zakonodaja iz leta 2006 socialne partnerje obvezuje, da enkrat letno v pogajanjih za kolektivne pogodbe tako na ravni dejavnosti kot na ravni podjetij razpravljajo tudi o višini plačne vrzeli med spoloma. Poročajo, da se je kot posledica omenjene obveznosti povečal delež kolektivnih pogodb, ki vključujejo to problematiko, iz treh odstotkov v letu 2007 na deset odstotkov leta 2010. Drugi primer dobre prakse, ki se ukvarja z vprašanjem upravičenosti zaposlenih zahtevati informacije o plačilu najdemo v treh državah, in sicer na Finskem, Irskem in v Nemčiji. V omenjenih državah je delodajalec v primeru domnevne diskriminacije pri plačilu obvezan posamezniku predložiti informacijo o plačilu drugih zaposlenih na enakem delovnem mestu.
Sprejeta priporočila
Evropska komisija je marca 2014 sprejela Priporočila o krepitvi načela enakega plačila za ženske in moške s preglednostjo, ki vsebuje smernice oziroma priporočila državam članicam za učinkovitejše izvajanje načela enakega plačila za enako delo oziroma delo enake vrednosti v praksi, odpravo diskriminacije pri plačilu in za odpravljanje plačne vrzeli med spoloma. Priporočila se osredotočajo še zlasti na ukrepe za večjo transparentnost plačil, kot so:
- upravičenost zaposlenih zahtevati informacijo o višini plače za druge kategorije zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti po spolu (vključno z dodatki in nadomestili),
- obveznost delodajalcev z več kot 50 zaposlenimi, da letno poročajo o plačah (vključno z dodatki in nadomestili) po spolu,
- obveznost socialnih partnerjev, da se problematika enakega plačila obravnava na ustrezni ravni kolektivnega dogovarjanja. Namen priporočil s preglednostjo je povečati ozaveščenost o razliki v plačilu med spoloma in spodbuditi podjetja k spremljanju strukture plač po spolu in posameznih kategorijah zaposlenih.
Osem glavnih poti ukrepanja
Temu je sledil poziv državam članicam, da naj do 31. decembra 2015 poročajo komisiji o ukrepih, ki so jih sprejele za izvajanje omenjenih priporočil. Na podlagi odzivov držav članic in posvetovanja z evropskimi socialnimi partnerji je komisija leta 2017 pripravila Akcijski načrt EU za obdobje 2017–2019 Spoprijemanje z razliko v plačah med spoloma ter Poročilo o izvajanju Priporočila o preglednosti plač iz leta 2014. Pri tem ugotavlja, da je razlika v plačilih moških in žensk razlog za tretjino neenakosti med spoloma v času delovnega življenja in opredeljuje osem glavnih poti ukrepanja ter se zlasti osredotoča na ukrepe za večjo transparentnost plačil:
- izboljšanje izvajanje načela enakega plačila
- spoprijemanje s segregacijo v poklicih in dejavnostih – horizontalna segregacija
- odpravljanje steklenega stropa – pobude za spoprijemanje z vertikalno segregacijo
- spoprijemanje z nižji plačili zaradi oskrbe
- boljše vrednotenje znanj in spretnosti, prizadevanj ter odgovornosti žensk
- spoprijemanje z stereotipi in razkrivanje neenakosti
- ozaveščanje o razliki v plačah med spoloma
- krepitev partnerstev za spoprijemanje s plačno vrzeljo.
Prav tako je Poročilo o izvajanju Priporočilu o preglednosti plač iz leta 2014 pokazalo, da v tretjini držav članic ukrepi za preglednost še vedno ne obstajajo ter da vztrajna razlika v plačilu med spoloma zahteva nadaljnje ukrepe na ravni EU, vključno z možnostjo revizijo direktive.
Trenutno odprto javno posvetovanje je eno od mnogih aktivnosti akcijskega načrta iz leta 2017. Javno posvetovanje bo združilo prispevke državljanov, javnih organov, socialnih partnerjev, civilne družbe in raziskovalcev pri iskanju načinov za boljše izvajanje in uveljavljanje načela enakega plačila.
Vabljeni, da odgovorite na posvetovalno anketo, ki je dostopna tukaj. Posvetovanje o zakonodaji EU o enakem plačilu je sicer odprto do 5. aprila 2019 in je na voljo tudi v slovenskem jeziku.