Javno pismo poslankam in poslancem glede predlaganih sprememb zakona o gospodarskih družbah

26. 9. 2013

Državni zbor danes, 26. 9. 2013, obravnava predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).

 

V tej luči smo že ničkolikokrat opozorili na naslednje pojave:

 

1) pojav »veriženja podjetij«, ko se podjetnik umakne iz zadolženega podjetja, na njegovo mesto pa postavi novo osebo, sam pa se izbriše iz sodnega registra in ustanovi oz. preide v novo podjetje.

 

2) pojav »ustanavljanja podjetij na zalogo« preko družinskih članov, ta podjetja pa med sabo poslujejo na izjemno netransparenten način, tako da si sposojajo delavce  in med seboj poslujejo neposredno gotovinsko.

 

3) pojav »nastavljanja fiktivnih družbenikov in zakonitih zastopnikov«, ko podjetnik iz ozadja nastavi na odgovorna mesta v »svojih« podjetjih druge osebe, med njimi tudi same delavce, njegovo ime pa ni vpisano prav v nobeni evidenci, čeprav sam vsa ta podjetja obvladuje. Tako smo pred dnevi naleteli na primer delavca, ki ima v pogodbi o zaposlitvi pod nazivom delovnega mesta zapisano »keramičar, direktor«.

 

Vse to pa spremljajo zelo intenzivne kršitve delovnopravne in socialne zakonodaje (izplačevanje plač »na roko«, neevidentiranje delovnega časa, neizplačevanje nadur, če naštejemo samo nekaj primerov).

 

ZGD v 10. a. členu v prvi točki prvega odstavka sicer omejuje ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika za osebe, ki so bile v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojene na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine.

 

Vendar pa je glede na vse zgoraj zapisane vzorce manipulacij na področju proste gospodarske pobude in vzporednega kršenja delovne in socialne zakonodaje potrebno to omejitev okrepiti, in sicer tako, da ta ne velja samo v primeru pravnomočne obsodbe na kazen zapora, temveč tudi v primeru, da gre za osebo, zoper katero je  v določenem času pred tem bila izrečena pravnomočna sodba zaradi kršitev predpisov, ki urejajo delovna razmerja, zaposlovanje in delo tujcev ter varnost in zdravje pri delu.

 

In pa še nekaj: kakor smo si lahko prebrali v članku z naslovom »Prodaj tujcu in izbriši«: ustavno sodišče je v majski sodbi odpravilo 17 izmed 18 členov Zakona o postopkih za uveljavitev ali opustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD) – ostal pa je člen, ki je odpravil solidarno odgovornost aktivnih družbenikov za neplačane obveznosti družbe, ki so bile in bodo izbrisane po uveljavitvi zakona.

 

In ne pozabimo na članek z naslovom »Hitra ustanovitev podjetja brez kapitala, še hitrejši stečaj«, kjer je jasno zapisano, da se na podjetja, ki za nekaj sto evrov ustanovijo d.o.o., obračajo tudi takšni, ki jih kupujejo za tretje osebe, to je za podjetnike, ki so v osebnem stečaju, imajo blokirane TRR ali pa – davčne dolžnike.