Iz Delavske enotnosti, št. 10, leto 2017: Pomembno je rešiti Cimos

16. 3. 2017

Usoda Cimosa, slovenskega avtomobilskega velikana, je še vedno skrajno negotova. Sindikalisti vztrajajo, da je za njegovo rešitev treba storiti vse.

Cimos v svojih družbah v Sloveniji in še v treh nekdanjih jugoslovanskih republikah zaposluje neposredno 4400 ljudi (samo v Sloveniji okoli 1600), njegova teža pa je zaradi mreže dobaviteljev še veliko večja. Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) v Cimosu deluje kot enotna organizacija z enim izvršnim odborom in mrežo zaupnikov v Vuzenici, Mariboru in Kopru. Z Antonom Oberstarjem, podpredsednikom Skeieve podružnice v Cimosu, predsednikom sveta delavcev Cimosa Trajkom Isovskim in Sašem Rističem, sekretarjem Regijske organizacije Skei Kraško-Notranjske in Obale, smo se srečali pred petkovim obiskom parlamenta. Kot sta povedala Oberstar in Isovski, je o načrtu reševanja po »planu B« tudi njim znanega zelo malo. Ob tem je Isovski spomnil, da prodaja Italijanom še ni povsem izgubljena. »Za nas je najbolj pomembno, da rešimo Cimos, za nas ni pomembno, kako se temu načrtu reče,« je poudaril. Strinja pa se s kupcem, čeprav je še tako resen, da težko kupi mačka v žaklju. Oberstar je dodal, da pogodba kot rok za dejanski prevzem določa 31. marec. »Cimos je živ organizem,« je povedal Isovski, ki ne verjame, da bi brez zelo velikih pretresov lahko rešili le slovenski del podjetja, podobno pa ne bodo preživeli brez kupcev dobaviteljev in še zlasti strateškega partnerja oz. investitorja. Potrdila sta, da ima Cimos dovolj dela in naročil, vlaga v razvoj, poslovanje po tej krizni fazi je obetavno, Isovski pa verjame tudi v strokovnost sedanje uprave. Imajo podjetniško kolektivno pogodbo, prestrukturiranje še traja, če te krize ne prebrodijo in ne bodo začeli izpolnjevati naročil, so pred njimi težki časi. »Negotovost je treba čimprej ustaviti, da omejimo tudi travmo za delavce,« je dodal, delavske strukture pa poleg svetovanja in blaženja veliko ne morejo storiti. Borba za Cimos, ki sedaj poteka v veliki meri zunaj podjetja, dodatno zapleta njihove poslovanje, čeprav se vsi politiki delajo konstruktivne pri preprečitvi stečaja Cimosa. »Zavzemamo se, da se to čimprej reši in umiri. Drugače ne bo dobro,« je dejal Oberstar, Isovski pa dodal, da je treba najprej zaustaviti naraščajočo živčnost.

Plan B za Cimos

Država je EU že dvakrat priglasila državno pomoč Cimosu v skupni višini več kot 130 milijonov evrov. Tudi to je verjetno razlog, da vlada po odstopu italijanskega kupca predlaga »plan B«, po katerem bo prek slabe banke oz. Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in po načelih zasebnega vlagatelja skušala rešiti podjetje, kot je gospodarski minister Počivalšek večkrat dejal, predvsem njegove dele v Sloveniji. Podrobnosti nekajletnega programa niso znane, omenja se celo povezovanje z mariborsko livarno MLM, s tem pa se bo za vsaj tri leta podaljšala zadnja od države podprta sanacija, ki se je začela že leta 2014.
Sicer pa je bila pogodba o prevzemu z italijanskim skladom Palladio Finanziaria oz. njegovo družbo TCH Cogeme podpisana oktobra lani. Dogovorili so se za sto tisoč evrov kupnine, dokapitalizacijo z 20 milijoni, kupci naj bi prevzeli za okoli 110 milijonov dolga in napovedali še nekaj deset milijonov evrov vložka v naslednjih letih. Italijani so nato zaradi hrvaškega pogojevanja (glej drugi okvir) v drugi polovici februarja odstopili od nakupa. Kasneje so sicer navrgli, da odstop ni dokončen, zaslediti pa se je dalo tudi, da Cimosovi partnerji pričakujejo, da Italijani ostanejo v igri. Pri tem pa so lastniki že opravili nova srečanja s Cimosovimi partnerji in nakazali, da se z Italijani več ne želijo pogovarjati. Kot so v zadnjih dneh še zatrjevali predstavniki DUTB in vlade, ima Cimos za prek 400 milijonov evrov sklenjenih naročil.

Tri hrvaške zahteve?

Javna zapletanja Cimosovega prevzema ves čas določajo hrvaške zahteve: sprva, že lansko pomlad, je bila izpostavljena zahteva glede domnevnih Cimosovih obveznosti na Hrvaškem, ki izvirajo še iz časov Jugoslavije, ko se je Cimos zadolžil pri kasneje propadli Riječki banki za približno 20 milijonov evrov, in to zaradi zamude in zamudnih obresti v znesku 50 milijonov evrov sedaj terja tamkajšnja slaba banka oz. Agencija za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB). Nato so se pojavile zahteve, da kupec do konca prihodnjega leta ne bo zmanjševal števila zaposlenih, pod vprašaj pa so postavljali tudi pravni status Cimosovih nepremičnin na Hrvaškem. Glavni problem je pričakovanje kupca, da Slovenija nosi ta bremena in njihove morebitne posledice.

Repenčil se je tudi državni zbor

V zadnjih tednih je o Cimosu poleg vlade, ki je vskočila tik pred popolnim neuspehom DUTB, večkrat razpravljal tudi parlament, zlasti odbora za nadzor financ in za gospodarstvo. Opozicijska SDS je želela dobiti več informacij o vladnih načrtih glede Cimosa, opozicijska ZL pa je želela zagotoviti večji državni angažma pri reševanju tega pomembnega podjetja.

M. B.

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!