Indijski kmetje dobili bitko, vojne pa (še) ne?

14. 12. 2021

Indijski premier Narendra Modi je pred kratkim, po letu dni protestov, napovedal razveljavitev treh spornih zakonov, ki so močno posegli v tamkajšnji, za indijsko družbo izjemno pomemben, kmetijski sektor in v državi sprožili veliko delavsko vstajo. Konec dober, vse dobro? Ni tako preprosto, opozarja naš sogovornik.

Sporne zakone je, kot smo že obširno pisali spomladi, predlagala vladajoča stranka BJP kontroverznega predsednika vlade Narendre Modija. Sprva so bili sprejeti z odloki – v izrednih pandemičnih razmerah – junija lani, podpirale pa naj bi jih tudi velike korporacije.

Prvi zakon se je nanašal na deregulacijo kmetijskih trgov in omogočil, da zunaj državno reguliranega trga nastane prost in nereguliran trg, na katerem vnaprej znane cene pridelkov niso več veljale. Drugi sprejeti zakon je spremenil ureditev kopičenja nujnih produktov, med katere je v preteklosti spadala hrana, tretji zakon pa se je nanašal na področje sodstva in kmetom zmanjšal dostopnost pravnega varstva, če odkupovalec kmetijskih pridelkov prekrši sklenjeno pogodbo.

Odšli so v Delhi

Kmalu po sprejetju zakonov so začeli kmetje v zveznih državah Pandžab in Harjana na severu Indije organizirati protestne shode in se povezali v pobudo z imenom »Dilli Chalo« oziroma »Gremo v New Delhi«. Konec novembra lani se je nato v prestolnico odpravilo več sto tisoč kmetov. Mnogi so se v New Delhi pripeljali s traktorji in pri tem oblikovali dolge konvoje vozil. Ko jih ni bilo doma, so za njihove posesti skrbeli drugi družinski člani. V samem Delhiju pa so nastali veliki začasni tabori, nekakšna mini mesta, kjer so se zasidrali uporni kmetje, ki so svoj boj bili približno leto dni, in sicer v vročini, mrazu ter med hudimi izbruhi okužb z novim koronavirusom (nekateri sicer pravijo, da bodo nehali protestirati šele takrat, ko bo vlada na zimski seji parlamenta zakone dejansko razveljavila). Poleg demonstracij pa se je 26. novembra odvila tudi najbolj množična splošna stavka vseh časov (na svetu, ne samo v Indiji), v okviru katere je delo prekinilo približno 250 milijonov ljudi.

Zakaj je kmetijstvo za Indijo še vedno tako pomembno? Zato, ker je od njega pretežno odvisno preživetje približno 60 odstotkov tamkajšnjega prebivalstva, kar pomeni okrog 800 milijonov ljudi, približno toliko, kot je prebivalcev EU in ZDA skupaj.

Nekaj vetra v jadra

O vsem tem smo se spomladi že podrobno pogovarjali z Janezom Dolinškom, sindikalistom iz Knjižnice Domžale in iz Sindikata kulture in narave Slovenije – Glosa ter dobrim poznavalcem Indije, ki je o svojih popotovanjih po omenjeni državi lani izdal tudi knjigo. Ta je za nas komentiral tudi najnovejše dogajanje: »Modijev umik oziroma razveljavitev spornih zakonov o kmetijski reformi se komu morda lahko zdi rahlo presenetljiv, vendar pa ne sme biti prostora za kakršnekoli naivne iluzije, da se je avtokrat in hladnokrvni nacionalist spremenil ali poboljšal. Gre pač za preračunljivega politika, ki oblasti za nobeno ceno ne namerava izpustiti iz rok. Očitno je ocenil, da je tokrat res dregnil v osje gnezdo in da bi bila cena vztrajanja večja, kot bo cena umika.« Glavni razlog za razveljavitev naj bi bilo namreč bližajoče se zelo pomembno volilno leto 2022. »Že februarja in marca bodo potekale volitve v dveh pomembnih zveznih državah Pandžab in Utar Pradeš, kjer si Modi preprosto ne more privoščiti poraza. Gre za državi, ki imata skupaj več kot 230 milijonov prebivalcev in od koder prihaja zelo veliko zaradi načrtovanih reform najaktivnejših in najbolj jeznih kmetov,« izpostavlja Dolinšek. »Pozneje naslednje leto bodo še volitve za zgornji dom indijskega parlamenta, tako da menim, in pri tem po mojem nisem edini, da je Modi preprosto ocenil, da je ta umik potreben za reševanje njegove politične prihodnosti,« razmišlja sogovornik. To pa ne pomeni, da načrtovanih reform ne bo izvedel v kakšni malo drugačni obliki. Ko bo za to prišel bolj »primeren« čas.

»Vsekakor pa je pomemben nauk teh protestov ta, da so očitno vseeno dosegli določen učinek. In da se jih je vendarle ustrašila tudi taka oblast, kot je Modijeva. Kar daje nekaj vetra v jadra mojemu upanju, da si Indijci s svojo množičnostjo, srčnostjo, vztrajnostjo in radikalnostjo, ko pride do protestiranja, morda nekega dne vendarle lahko vzamejo nazaj svojo čudovito deželo iz rok nenasitnih elit,« dodaja Janez Dolinšek.

Gregor Inkret, foto Janez Dolinšek

Delavska enotnost

Ta zapis je bil prvotno objavljen v najnovejši, prvi decembrski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 79 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!