Vprašanja za politične stranke - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

Političnim strankam v Sloveniji smo poslali več sindikalno, delavsko obarvanih predvolilnih vprašanj. Odgovore bomo (skupaj z drugimi vsebinami) objavili na teh straneh in v posebni tematski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, ki bo posvečena letošnjim državnozborskim volitvam in bo izšla sredi aprila. Na podlagi odgovorov si boste lahko sami ustvarili mnenje, katera stranka najbolj zasleduje delavske in sindikalne interese.

Ne prezrite tudi, kaj so politične stranke povedale o prekarnosti:

Kdo bo zaščitil delo? – S političnimi strankami o prekarnosti

Sindikalni blok

Delimo tudi odgovore političnih strank glede vprašanj, ki so neposredno povezana s sindikalizmom (ali se sindikate dovolj upošteva, ali moramo bolje zaščititi sindikalne zaupnike, ali bi morala zakonodaja bolj spodbujati včlanjevanje v sindikate). Samo v Levici, SD in Vesni so nam na vsa tri vprašanja odgovorili pritrdilno, v SDS in SNS pa z nestrinjanjem in so očitno precej proti krepitvi sindikalizma pri nas. Spomnimo, da nam v Novi Sloveniji, Desusu in Povežimo Slovenijo niso želeli niti odgovoriti.

Za podrobnejšo analizo zbranih odzivov političnih strank glejte tudi:

Sprašujemo za vas! – S političnimi strankami, ki nastopajo na državnozborskih volitvah, o sindikalnih in delavskih temah

Za minimalno pokojnino

Da bi morali uvesti minimalno pokojnino nad eksistenčnim minimumom za vse upokojence in upokojenke, ne glede na dolžino delovne dobe, se ne strinjajo v strankah SNS in Gibanju Svoboda. Neodločeni, se samo delno ali pogojno strinjajo so v LMŠ, SD in SDS.

Pogojevanje socialne pomoči

Eno od vprašanj, kjer se največ političnih strank ni strinjalo s postavljeno trditvijo, se dotika socialne pomoči in različnih pogojev za njihovo pridobitev. Zaradi vedno večjih zaostritev na tem področju imajo centri za socialno delo vpogled v kar 28 podatkovnih zbirk, uvedenih je tudi 10 izključevalnih kriterijev, ki onemogočajo pridobitev denarne socialne pomoči. Zakonodaja centrom za socialno delo nalaga tudi kopico zahtev (npr. matere samohranilke morajo dokazovati, da so res samske). Kljub temu da nekatere stranke rade govorijo o univerzalnem temeljnem dohodku, pa so v praksi nekoliko nenavadno že proti manj zaostrenim pogojem za denarno socialno pomoč. Da je pogojevanja glede socialnih pomoči preveč, se strinjajo samo v Levici, SNS in Piratih.

Višji davki za bogate?

Višji davki za bogate zvišujejo kakovost življenja vseh. Kako stranke odgovarjajo na to trditev? Preverite spodaj.

Trg in družbene težave

Trg ni najboljši urejevalec družbenih težav, zato privatizacija in deregulacija nista najboljši rešitvi. S to trditvijo smo želeli preveriti, katere stranke najbolj prisegajo na neoliberalne rešitve. Mednje lahko uvrstimo SDS, ki je odgovorila ne, in tudi neodločene stranke Našo deželo, SAB in Pirate.

Petkovi protesti

Petkovi protestniki opozarjajo na pomembne probleme, s katerimi se sooča družba. S to trditvijo se ne strinjajo v strankah SDS, SNS in Resni.ca, neopredeljeni pa so v Naši deželi. Glede na to, da so člani vladne koalicije, pa se verjetno s trditvijo, če bi nam odgovorili, ne bi strinjali v NSi in Povežimo Slovenijo.

Demokracija na delovnem mestu

Čeprav se o demokraciji veliko govori, pa le redko slišimo, da bi o njej morali govoriti tudi na delovnem mestu, kjer preživimo ogromno časa.

Kakšni so odgovori strank na trditev, da je premalo demokracije na delovnih mestih in da bi jo morali spodbujati? Preverite spodaj.

Za regulacijo dela prek spletnih platform

Skorajda vse vprašane stranke se strinjajo, da bi morali platformno delo v Sloveniji ustrezneje urediti. Presenetljivo je med njimi tudi SDS, ki je podprla zakon, ki je odprl vrata za prihod prevoznih spletnih platform, kot je Uber. Neopredeljeni so samo v Naši deželi.

Nujno je treba sprejeti pravilnik o poklicnih boleznih

Eno redkih vprašanj, pri katerem so se vse stranke strinjale, da moramo zadeve urediti, je sprejem novega pravilnika o poklicnih boleznih. To je nekoliko presenetljivo. Spomnimo, da smo zato, ker ga v tridesetih letih nismo uspeli sprejeti, v ZSSS vložili pritožbo na Mednarodno organizacijo dela (ILO). Naj omenimo, da se NSi, Povežimo Slovenijo in Desusu ni zdelo vredno odgovarjati na naša vprašanja.

Za rahljanje fiskalnega pravila

Z rahljanjem fiskalnega pravila se strinjajo v SD, LMŠ, Levici, SNS, Piratih in Resnici. Proti pa so v Naši deželi, SAB in Gibanju Slovenija.

O enotnem plačnem sistemu v javnem sektorju

Kakšno pa je mnenje strank glede ohranitve enotnega plačnega sistema v javnem sektorju? Ohranitvi nasprotujejo samo v SDS in Naši deželi. Neopredeljeni pa so v Gibanju Svoboda.

Kdo je za krajši delovnik?

Postopni prehod na 32 urni štiridnevni delovni teden podpira večina vprašanih strank. Nasprotujejo pa mu v LMŠ in Gibanju svoboda.

Kakšni naj bodo izdatki za pokojnine?

V Sloveniji za pokojnine namenjamo manjši delež izdatkov glede na bruto domači proizvod, kot je povprečje v EU. S povečanjem izdatkov za pokojnine se ne strinjajo v SD in SDS. Neodločeni pa so pri tem vprašanji v Vesni in Gibanju Svoboda. Vse preostale stranke povečanje podpirajo.

Najnižja pokojnina nad prag revščine!

S trditvijo, da mora biti najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo nad pragom revščine (torej mora znašati vsaj 739 evrov), soglašajo skorajda vse stranke. Samo pogojno se s tem strinjajo v SDS. Odgovora pa nam žal niso poslali iz Povežimo Slovenijo, NSi in Desusa.

Kako dobro deluje inšpektorat za delo?

S trditvijo, da je delovanje inšpektorata za delo nezadovoljivo in potrebuje temeljito prevetritev, se strinja večina političnih strank, le Gibanje Svoboda temu nasprotuje. Stranke SDS, LMŠ in SAB pa so bile glede trditve neodločene oziroma se samo delno strinjajo z njo.

Razgradnja javnega zdravstva – da ali ne?

S trditvijo, da je aktualna vlada na področju javnega zdravstva pospešila razgradnjo javnega zdravstvenega sistema, se strinja večina strank. Neodločeni so v Naši deželi, s trditvijo pa se ne strinjajo v SDS, SNS in nekoliko presenetljivo v Gibanju Svoboda.

Privatizacija v zdravstvu

Odgovori na vprašanje o privatizaciji zdravstva so zanimivi. Čeprav je javnost večinsko naklonjena javnemu zdravstvu, pa v strankah Naša Dežela, SNS in Resnici menijo, da privatizacija zdravstva za bolnike ni škodljiva. V stranki SDS se s to trditvijo samo delno oziroma pogojno strinjajo. Spomnimo, da stranke Povežimo Slovenijo, Desus in NSi na naša vprašanja niso niti odgovorile.

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?

Kot je razvidno spodaj, večina strank podpira ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, na katerega zaman čakamo že več kot desetletje. Podpirajo tudi bolj progresivno plačevanje zdravstvenih prispevkov. Tisti z več denarja bi torej morali prispevati več. Glede vprašanja so neodločeni v Gibanju Svoboda, takšnim rešitvam pa nasprotujejo v SDS.

O plačah

Zbrani odgovori na trditev, da so v Sloveniji večji problem nizke plače kot pa previsoka obdavčitev najvišjih plač, so zanimivi in povedni. Skupaj se pri odgovoru, da sta glede vprašanja neodločeni oziroma se z njim samo delno ali pogojno strinjata, znašli stranki, ki se glede na javnomnenjske raziskave borita za zmago – SDS in Gibanje Svoboda. Podobno sta odgovorili tudi pri nekaterih drugih naših vprašanjih. To nas vodi k razmisleku o tem, ali sta si stranki ekonomsko vseeno veliko bližje kot glede drugih vprašanj. Vse preostale vprašane stranke so se sicer s trditvijo strinjale.

Progresivni nepremičninski davek – za ali proti?

Z uvedbo progresivnega davka na nepremičnine, ki bi najbolj obremenil lastnike večjega števila nepremičnin, se strinjajo v strankah SD, Levica, LMŠ, Resnica, SNS in Pirati. Stranke, ki bi temu nasprotovala ni. Samo delno oziroma pogojno pa se s takšno rešitvijo strinjajo pri Vesni, SDS, SAB, Naši Deželi in Gibanju Svoboda. Strankam Povežimo Slovenijo, Desus in NSi se tudi na to vprašanje ni zdelo vredno odgovarjati.

Obdavčiti delo ali kapital?

S trditvijo, da je delo preveč obdavčeno, kapital pa premalo, zato bi morali delo obdavčiti manj, kapital pa bolj, se strinjajo v strankah SD, LMŠ, Pirati, SNS, Resnica in Vesni. Edina stranka od vprašanih, ki temu nasprotuje, je stranka SAB. Samo delno se s trditvijo strinjajo v SDS, Svobodi, Naši Deželi in Levici, kjer so posebej izpostavili, da najvišje plače po njihovem mnenju niso preveč obdavčene in da je zadnja davčna reforma za njih še znižala obdavčitev.

Osnovna plača na raven minimalne plače?

Eden od predlogov ZSSS za boljšo in bolj solidarno družbo je zvišanje najnižje osnovne plače na raven minimalne plače, kar je v preteklosti pogosto predlagalo tudi naše članstvu. Temu ukrepu nasprotujejo v SNS. V Gibanju Svoboda, SDS in SAB so glede zvišanja neodločeni ali pa se samo delno oziroma pogojno strinjajo s tem ukrepom. Veseli nas, da večina drugih vprašanih političnih strank ukrep podpira. Delo nobenega zaposlenega namreč ne bi smelo biti ovrednoteno pod višino minimalne plače. Predlogu zakona, s katerim bi najnižje osnovne plače dvignili na raven minimalne plače in ga je v državni zbor vložila stranka Levica, sta sicer na pristojnem odboru v DZ pred kratkim nasprotovali tudi stranki NSi in Konkretno, ki je del grupacije Povežimo Slovenijo.

Nazaj k socialnemu dialogu?

Da bi se morala vlada nemudoma vrniti k socialnemu dialogu v okviru Ekonomsko-socialnega sveta meni večina vprašanih strank. Zgolj delno oziroma pogojno se s tem strinjajo v vladni SDS. Kot vemo, na vladni strani namreč ni bilo veliko pripravljenosti za obuditev socialnega dialoga. V NSi, Povežimo Slovenijo in Desus nam na naša vprašanja niso želeli odgovoriti.