Spremembe v gradbeni dejavnosti: Aneks podpisan, toda boj se nadaljuje

Socialni partnerji gradbenih dejavnosti so tik pred prazniki podpisani aneks k tarifni prilogi h kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti in z njim zvišali nekatere minimalne pravice delavcev. Vsak delodajalec pa lahko seveda da delavcem tudi več, medtem ko neuresničeni ostajata tako razširjena veljavnost kolektivne pogodbe te dejavnosti kot ustanovitev paritetnih skladov.

Z aneksom podpisane spremembe začnejo veljati 1. januarja, nanašajo pa se na dodatek na delo na oddaljenih gradbiščih, ki je posebnost gradbene dejavnosti in bo po novem višji za pet odstotkov, regres za prehrano, ki so ga dvignili na pet evrov na dan ter mu dodali 0,76 evra za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah dela. Uskladili so tudi regres za letni dopust (na tisoč evrov) in jubilejnih nagrad za okroglih 10, 20, 30 in 40 let dela pri zadnjem delodajalcu (do uredbe, ki določa davčno priznane prihodke).

Z novelo tarifnega dela kolektivne pogodbe so tako »izboljšali položaj zaposlenih«, je po podpisu povedal sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti (SDGD) Oskar Komac in dodal, da tarifne lestvice najnižjih osnovnih plač zaradi siceršnjih težav s plačnim modelom niso spreminjali. Zahteva sindikata je bila, da najnižja osnovna plača postane minimalna plača, kar bi pomenil stoodstoten dvig, a ni bila sprejeta. Razkorak med dejanskimi izplačili po podjetjih in najnižjimi osnovnimi plačami tako po njegovih besedah ostaja velik.

So se pa socialni partnerji dogovorili, da v naslednjem letu ne bodo kot običajno čakali konec leta, da bi plače uskladili, ampak bodo pogajanja samo o plačah začeli že marca, ko bodo znane ocene stanja poslovanja družb in bo bolj vidno kaj se dogaja na trgu. Predvsem pa bo takrat bolj jasno, kaj se bo  po zvišanju minimalne plače, do katerega bo prišlo 1. januarja naslednje leto, zgodilo s plačami.

Socialni damping

Komac je dejal, da je sindikat relativno zadovoljen z izpogajanim, da pa pričakuje, da bo v prihodnosti postavljena ustrezna cena dela. Opozoril je tudi na velik problem, ki tare gradbeništvo, tj. socialni damping, in sicer zato, ker veljavnost kolektivne pogodbe ni razširjena. Že pred več kot dvema letoma so dali pobudo za spremembo zakona, ki bi kljub temu, da delodajalska stran, podpisnica te kolektivne pogodbe, ne dosega 50-odstotnega praga organiziranosti, omogočila njeno uveljavitev v celotni dejavnosti. »Gre za to, da kdor dela v gradbeništvu v Sloveniji, mora delati vsaj pod enakimi minimalnimi pogoji za vse. Ne glede na to, kdo je in od kod prihaja,« je bil jasen Komac, ki je opozoril tudi, da bo ta težava z odprtjem trga vedno večja.

Da je konkurenca nelojalna so potrdili tudi predstavniki delodajalske strani.

Mladih gradbenikov ni

Delovna sila se tudi v gradbeništvu hitro stara, pritok mladih se zmanjšuje. Delo je zahtevno, plače niso spodbudne, smo slišali na novinarski konferenci po podpisu aneksa. Dodana vrednost je v tej dejavnosti ena najnižjih v Sloveniji, dobički so padli na tri odstotke na obseg prometa. Gradbeništvo še naprej ostaja delovno intenzivna dejavnost in kakšnega skokovitega napredka zaradi tehnologije (še) ni pričakovati. Slovenski delodajalci z vidika stroškov to zaznavajo kot velik problem. Delovno silo gradbeniki tako pogosto uvažajo iz držav, kjer so plače še nižje kot pri nas.

Nerešena vprašanja ostajajo

Vse razvite evropske države in celo nove države članice že imajo tudi t. i. paritetne sklade. S tem zagotavljajo dodatno stabilizacijo gradbenega trga ter ščitijo tako podjetja kot njihove zaposlene pred nihanji, ki so v gradbeništvu stalnica tako zaradi kriz kot tudi zaradi vremenskih razmer in podobno. V Sloveniji pa država še vedno ni vzpostavila ustreznega zakonodajnega okvira za ustanovitev tovrstnih skladov.

Socialni partnerji vseskozi opozarjajo tudi na problem javnega naročanja, saj je leto 2019 zaznamoval prihod gradbincev iz držav, kjer so socialni standardi bistveno nižji. Razpisni pogoji to omogočajo, kar gre na škodo tistih, ki pravila igre spoštujejo.

Dejavnost gradbeništva ima v družbi sicer širše multuplikativne učinke. Pri ohlajanju gospodarstva je pogosto slišati opozorila kako pomembne so javne investicije in infrastrukturni projekti. Taki projekti so tudi v Sloveniji stalnica, vprašanje pa je ali jih Slovenija zna v celoti izkoristiti, smo slišali na dogodku. Slovenski gradbinci namreč težko konkurirajo tujim, ki ne prikazujejo realne cene dela, še več, slovenska gradbena podjetja pa so na tujem v slabšem položaju kot tuja pri nas. Žrtve tega pa so na koncu delavci. Ti bodisi ne dobijo izplačanih vseh pravic, pogosto pa je tudi delo s podizvajalci, ki so bodisi lažno samozaposleni bodisi delajo na črno.