Socialni partnerji enotni pri reformi zdravstva, o davkih mnenja različna

15. 9. 2024

Predstavniki delodajalcev so na septembrski seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ponovno izrazili nasprotovanje predlogu davčnih sprememb in predlagali njegov umik iz zakonodajnega postopka, ki pa ni dobil podpore sindikatov, saj so spremembam naklonjeni. Člani ESS so bili bolj enotni glede prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu in so jih podprli.

Maratonska seja ESS v petek, 12. septembra, se je večinoma vrtela okoli prvega paketa napovedane davčne reforme, kjer so se ponovno pokazala nasprotja med socialnimi partnerji. Če so bili ob poročilu Strokovnega odbora ESS za davčno zakonodajo še razmeroma enotni, so se razpoke pokazale ob obravnavi sedmih zakonskih novelacij s področja dohodnine, davkov od dohodkov pravnih oseb, davkov na dodano vrednost, davčnega potrjevanja računov in davčnega postopka, množičnega potrjevanja računov ter trošarin.

Različni pogledi

Kot je na novinarski konferenci povedal Mitja Gorenšček, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), so predstavniki delodajalcev znova poudarili, da predlagani davčni paket ne bo povečal produktivnosti in privlačnosti slovenskega poslovnega okolja za tuje vlagatelje in privabljanja kadrov. Poskus razvojne kapice sicer pozdravljajo, a opozarjajo, da ta velja samo za tuje rezidente. »Izrazili smo pomislek, da bi lahko s tem zakonom spodbudili več domačih strokovnjakov, da se ti najprej zaposlijo v tujini in se potem kot tuji rezidenti vrnejo k nam,« je dejal Gorenšček. Podpore delodajalske strani prav tako niso dobile višje trošarine na sladke pijače.

Izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja Andrej Zorko je obravnavani davčni paket predstavil kot pomemben korak pri urejanju trga dela in zmanjševanju neenakosti. Kot dobrodošle je izpostavil predvsem napovedane spremembe sistema normiranih espejev. »Ni pravično, da zaposleni plačujejo od svojih plač višje prispevke kot nekdo, čigar prihodek je recimo 100.000 evrov,« je dejal in izrazil pričakovanje, da bo kmalu prišlo tudi do tega, da bodo vsi samostojni podjetniki plačevali prispevke od dejanskih prihodkov. Sindikalni predlog je namreč bil, da se meja letnih prihodkov s trenutnih 60.000 evrov še zniža, in sicer na 40.000 evrov.

Napačno zastavljen predlog davčnih olajšav

ESS je obravnaval tudi predlog ministrstva za finance glede uskladitve dohodninskih razredov in olajšav, čemur sta nasprotovali tako delodajalska kot sindikalna stran. Oboji so prepričani, da predvideni znesek olajšav ne bi pokril niti minimalnih življenjskih stroškov na letni ravni. Zorko je predlog ministrstva za finance označil za napačno in nepravično pot. »Če so minimalni življenjski stroški na letni ravni nekaj čez 8300 evrov, bi davčna olajšava znašala 5100 evrov, kar pomeni, da bi še vedno ostala razlika med minimalnimi letnimi življenjskimi stroški in tem, kar bi država prepoznala kot olajšavo. Hkrati je treba vedeti, da v letu 2023 zaradi poplav ni bilo usklajevanja davčnih razredov in ni bilo niti usklajevanja olajšav. Ministrstvo za finance je to dejstvo preprosto spregledalo in sindikati pričakujemo, da bodo delavci lahko ohranili vsaj realno vrednost svojih neto prihodkov. Današnji predlog ministrstva za finance to na žalost onemogoča in daje občutek, da vlado bolj skrbijo prihodki v državno blagajno kot pa zagotavljanje realne vrednosti že tako nizkih plač.« Kot je poudaril Zorko, govorimo namreč o 67 evrih na leto na posameznika, zato so sklenili v okviru obstoječega strokovnega odbora zakonski predlog ponovno temeljito pregledati in poskušati najti nov, ustreznejši odstotek uskladitve. Sedanji predlog ministrstva je namreč zakonski minimum, kar je za socialne partnerje nesprejemljivo.

Zakon o dolgotrajni oskrbi v sedanji obliki neizvedljiv

Na seji so se dogovorili tudi za ustanovitev strokovnega odbora, ki bo spremljal implementacijo zakona o dolgotrajni oskrbi, saj trenutne finančne analize kažejo, da je zakon v sedanji obliki neizvedljiv. Kot je opozoril Miro Smrekar, direktor Združenja delodajalcev Slovenije, želijo socialni partnerji podrobnejšo analizo, kaj je bilo v zadnjem letu na tem področju izvedeno, predvsem pa finančno analizo na obeh straneh: kako se bo denar za izvajanje zakona zbiral in kako se bo porabil.

Delno soglasje glede zdravstvene zakonodaje

Vse tri strani so po dolgi in mučni razpravi vendarle dosegle soglasje glede osnutka zakona o pozabi oziroma pravici bolnikov po prebolelem raku in določenih drugih boleznih do izenačenja pri dostopu do zavarovalnih in kreditnih produktov. Z osnutkom zakona o kakovosti v zdravstvu sta se strinjali vladna in sindikalna stran, delodajalska se je vzdržala, vendar mu ni nasprotovala. Predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek je zakon označil kot pomemben člen, ki bo vzpostavil podlago za boljše delovanje zdravstvenega sistema, predvsem nadzora nad kakovostjo, certificiranja, vzpostavljanja kliničnih smernic, merjenja efektivnosti izvajalcev zdravstvenih storitev, kar bo v pomoč tako ministrstvu za zdravje kot Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pri vrednotenju zdravstvenih storitev in njegovi vlogi kot aktivnem kupcu zdravstvenih storitev. »Sindikati smo zakona podprli, želimo pa aktivni socialni dialog pri tistih zakonskih predlogih, ki bodo mnogo bolj zahteven pogajalski oreh; govorim predvsem o nedavno predstavljenem zakonu o zdravstveni dejavnosti in zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter drugih zakonskih predlogih, ki so trenutno še v pripravi,« Je dejal Počivavšek.

Bralna pismenost otrok in mladostnikov se slabša

Socialni partnerji so precej časa namenili obravnavi letnega poročila o bralni pismenosti otrok in mladostnikov, ki je bilo izdelano na podlagi raziskave, izvedene med osnovnošolci v letih 2021 in 2022. Pokazala je na vse slabše bralno razumevanje. Kot je poudaril predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj, otroci sicer znajo prebrati navodila, a nalog ne razumejo, kar je po njegovem mnenju simptomatično za slabo stanje javnega izobraževalnega sistema. Da bi obrnili trend padanja kakovosti in krize v šolstvu, so pristojnemu ministru predlagali, naj v trenutno odprt sistemski zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja dodajo določbo, ki bi zagotovila najnižji delež BDP za področje vzgoje in izobraževanja, kar že ima denimo področje znanosti.