Socialni partnerji ponovno na nasprotnih bregovih

15. 7. 2024

Na drugi letošnji in zadnji predpoletni seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS), v petek, 12. julija, so socialni partnerji med drugim obravnavali zakona o zaposlovanju tujih delavcev in čezmejnem izvajanju storitev, poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2023 ter izhodišča za pokojninsko reformo.

Po slabem letu nedelovanja ESS in maratonski prvi seji v začetku julija je vlada na drugo in zadnjo predpoletno sejo uvrstila številne pomembne zakonske predloge, med katerimi je tokrat največ prahu dvignil zakon o zaposlovanju tujih delavcev, kjer se predstavniki delodajalcev in delavcev niso strinjali glede nekaterih predlogov, predvsem integracijskih rešitev. Neuradno naj bi bila največ pozornosti in nestrinjanj deležna izhodišča pokojninske reforme. »Kar zadeva napovedi, da smo se pri razpravi o pokojninski reformi znašli na nasprotnih bregovih, vas moram razočarati,« je minister za delo Luka Mesec po seji pomiril navzoče. »To danes ni bila tema razprave.« Odprli jo bodo šele septembra, v okviru posebne strokovne skupine. »Naj zgolj ponovim stališče ministrstva in vlade, da 40 let delovne dobe zadostuje,« je dodal. Socialni partnerji naj bi se dogovorili o časovnici, terminih in načinu usklajevanja o pokojninski reformi. Ustanovili so strokovno skupino ESS, ki jo sestavljajo predstavniki vseh treh strani – delodajalci, vlada in sindikati. Imela bo pol leta časa, da pride do dogovora o pokojninski reformi. Pogovore bodo sicer nadaljevali septembra in jih zaključili predvidoma februarja prihodnje leto, sestajali pa se bodo predvidoma enkrat tedensko. Povedal je še, da bodo usklajevanja predlogov začeli z upokojitveno starostjo in odmernim odstotkom, predvsem pa da je pomembno, da se s socialnimi partnerji in javnostjo dogovorijo o pokojninski reformi, ki bo preživela naslednja desetletja ter vsem zagotovila dostojne pokojnine.

Izhodišča za pokojninsko reformo

Vlada bi od leta 2028 višala starostno mejo za upokojitev, ki bi za 40 let dela leta 2035 znašala 62 let in za tiste z manj delovne dobe 67 let. Referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove, ki po veljavni zakonodaji vključuje katerih koli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja, bi se po izhodiščih od leta 2028 sčasoma podaljševalo z zdajšnjih katerih koli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja na 40 (najboljših) let. Pri tem bi izločili pet najslabših let, ki so lahko katera koli, ne pa nujno zaporedna. V pokojninsko osnovo bi se tako upoštevali vsi dohodki, na podlagi katerih je bila oseba zavarovana in od katerih so bili plačani prispevki. Ker daljše referenčno obdobje v splošnem pomeni nižjo povprečno osnovo za odmero pokojnine, želi vlada to nadoknaditi z dvigom odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove. Za 40 let pokojninske dobe zdaj znaša 63,5 odstotka, od leta 2028 pa bi se postopoma zviševal za 0,25 odstotne točke in v ciljnem letu 2035 dosegel 65,5 odstotka.

Več kot 15 odstotkov delavcev pri nas je tujcev

Ekonomsko-socialni svet je ustanovil tudi odbor, ki bo obravnaval predlog zakona o tujcih in tudi predlog zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Na tem odboru bodo skušali najti soglasje, kakšna politika zaposlovanja tujcev je ustrezna. Po besedah ministra Mesca delodajalska stran opozarja na pomanjkanje nekaterih kadrovskih profilov na trgu dela, delavska stran pa svari pred kršitvami in zahteva, da zaposlovanje tujcev ne postane damping slovenskim delavcem in plačam. V Sloveniji dela že skoraj milijon ljudi, od tega je 15,5 odstotka tujih delavcev, kar pomeni, da v naši državi dela že skoraj 150.000 tujcev.

Odpravljena krajevna pristojnost pri obravnavi vlog tujih delavcev

Delodajalci so pozdravili interventni zakon za ukrepe na upravnih enotah, ki odpravlja krajevno pristojnost pri obravnavi vlog tujih delavcev, bolj kritični pa so bili sindikalisti. »Tujci bodo lahko začeli delati, še preden bodo svoje naloge opravili državni organi. Kaj bo, če se v teh postopkih izkaže, da ne izpolnjujejo pogojev?« je izpostavil Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja. »Ministrstvo odgovarja, da v tem primeru ne bodo uživali socialnih pravic iz naslova zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, četudi so plačevali prispevke. S tem se te ljudi postavlja v neenak in tvegan položaj. Zato terjamo spremembo zakona. Kdor opravlja delo in plačuje prispevke, mora uživati vse pravice,« je bil odločen Zorko. Število zadev na področju tujcev se je na upravnih enotah od leta 2019 sicer povečalo za več kot polovico. Lani jih je bilo skoraj 189.000, od tega se jih je 74.000 nanašalo na pridobitev dovoljenja za prebivanje in delo.

Kdo bo tuje delavce učil slovenščino?

Gibanju Svoboda in SD je sicer v parlamentarnem postopku, v zadovoljstvo delodajalcev, uspelo tudi z dopolnilom, s katerim so iz interventnega zakona črtali več določil, med drugim tudi 27. člen, ki je določal, da mora delodajalec v prvih šestih mesecih po nastopu dela in na svoje stroške v okviru delovnega časa tujcu zagotoviti najmanj 80 ur učenja slovenščine. Za neizpolnjevanje te obveznosti bi sledila globa od 3000 do 30.000 evrov. »Zagotavljanje učenja slovenskega jezika ni naloga in odgovornost delodajalcev,« je dejal Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog. »Ne pristajam na to, da bi se vse prevalilo na državo. Tudi podjetja bodo morala prispevati svoj delež, da se njihovi zaposleni naučijo slovenščine in se integrirajo v lokalno okolje,« mu je odvrnil Mesec. »Odgovornost delodajalci kažemo že s tem, da odvajamo davke in prispevke in skrb za splošno znanje slovenščine prelagamo na državo,« mu ni ostal dolžan Gorenšček. Po mnenju Zorka sicer ne gre  zgolj za vprašanje integracije, temveč za kakovostno opravljanje dela. Za vse storitvene dejavnosti bi moralo biti, po njegovih besedah, znanje slovenščine obvezno.

Kaj pa čezmejno zaposlovanje?

Konsenz ni bil dosežen niti glede zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki je vznejevoljil vse tiste delodajalce, ki napotujejo zaposlene na začasno delo v tujino. Zakon, ki velja od začetka leta, je namreč odpravil davčne ugodnosti za to skupino zaposlenih, ker je Avstrija prijavila Slovenijo evropski komisiji in ji očitala, da krši načelo enake obravnave vseh delavcev, saj da jim priznava nedovoljeno državno pomoč. Delodajalci zdaj zahtevajo, da se te zaposlene izenači z zaposlenimi v javnem sektorju, ki uživajo drugačno, ugodnejšo davčno obravnavo, kadar so napoteni v tujino. Zavzemajo se tudi za uvedbo posebne dohodninske olajšave za napotene delavce in uvedbo terenskega dodatka za napotene delavce, ki ne bi bil obremenjen z davki in prispevki. Kot je poudaril Zorko, je zakon napotene delavce zgolj izenačil s tistimi, ki delajo v Sloveniji. »Naj Slovenija raje ukrepa zoper tiste države, ki izvajajo socialni damping, tako kot je zoper Slovenijo ukrepala Avstrija,« je predlagal. »Zakon smo prenovili, ker je Avstrija sprožila postopke zaradi kršenja pravil o enotnem trgu, zdaj pa Hrvaška in Slovaška izkrivljata evropska pravila na enotnem evropskem trgu,« je še poudaril Zorko.

Slaba odzivnost inšpektorjev za delo

Prisotni so se seznanili tudi s poročilom o delu Inšpektorata za delo (IRSD) za leto 2023, ki izčrpno in detajlno obravnava delo inšpektorjev in različne kršitve. Sindikati so pozdravili kvalitetno in statistično bogato pripravljeno poročilo, izpostavili pa so probleme, s katerimi se soočajo v praksi. Eden teh je odzivnost inšpektorjev. »Preveč časa mine od dneva oddaje popolne prijave do pregleda pri delodajalcu, v nekaterih primerih celo leto dni. Problem je odzivni čas, problem je tudi kadrovska sestava inšpektorata, ne samo po številu inšpektorjev, temveč tudi po starosti,« je dejal Andrej Zorko. Sindikati ugotavljajo tudi pomanjkanje zanimanja za delo na tem področju med mlajšimi inšpektorji in inšpektoricami. Enako tudi glede pomočnikov inšpektorjev, ki jih zakon o inšpektoratu za delo sicer omogoča, vendar se tega instituta na IRSD ne poslužujejo, razen na področju zdravja in varstva pri delu. Sindikate moti tudi način opravljanja inšpekcijskega nadzora. »Opozorili smo na to, da inšpektorji pri ugotavljanju kršitev in kaznovanju delodajalcev vse prevečkrat ločujejo manjše od večjih delodajalcev oziroma da je statistično gledano večje število ugotovljenih prekrškov in izrečenih glob na račun malih delodajalcev, medtem ko večji delodajalcih prejmejo zgolj opomin ali plačajo postopek,« je bil kritičen Zorko in dejal, da se število nenapovedanih nadzorov drastično zmanjšuje. »Še vedno se vse prevečkrat dogaja, da se inšpektor najavi pri delodajalcu za inšpekcijski pregled, od njega zahteva določeno dokumentacijo, ki jo mora le-ta pripraviti, potem pa jo inšpektor pregleda. Kaj dela delodajalec od dneva, ko prejme obvestilo o napovedanem inšpekcijskem nadzoru, pa seveda prepuščam domišljiji vsakega izmed nas,« je še dejal Zorko in opozoril na drastično zmanjšanje ugleda in zaupanja v delo IRSD v Sloveniji.

Miha Poredoš