O diskriminaciji na trgu dela – Enake možnosti med načeli in stvarnostjo

28. 6. 2019

Eno temeljnih poslanstev sindikalnega boja je zagotavljanje enakih možnosti in sledenje načelom nediskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti in vsakršne druge osebne okoliščine. Enake možnosti žensk, moških in oseb številnih drugih spolnih identitet so torej bistven in samoumeven del sindikalnega boja. A je res tako na vseh ravneh in v vseh delovnih okoljih? Smo ženske še »drugi spol«, se sprašujemo v junijski tematski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, z naslovom Diskriminacija na trgu dela.

Socialni partnerji nosijo del odgovornosti za zagotavljanje enakih možnosti v svetu dela in urejanja delovnih razmerij tudi glede na spol. Običajno v ZSSS poenostavljeno povedano (glej okvir »spol in spol«) razglašamo, da se zavzemamo za enake možnosti žensk in moških, čeprav se tudi v tem delu dotikamo drugih področij, kot je denimo spolna usmerjenost, nasilje po spolu, usklajevanje dela in zasebnosti …

ZSSS je tako načelno kot programsko trdno zavezana k podpiranju pravic žensk in k boju za doseganje enakosti med ženskami in moškimi tako v svetu dela kot tudi na vseh drugih življenjskih področjih. Prioritete programa ZSSS na področju enakosti spolov so: integracija načela enakih možnosti v vse sindikalne politike in pri presoji sprejemanja zakonodaje, odpravljanje plačne in pokojninske vrzeli, obravnavanje stereotipov in spolnih vlog na področju urejanja delovnih razmerij, odpravljanje diskriminacije, podpora ukrepom usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, odpravljanje nasilja in (spolnega) nadlegovanja nad ženskami na delovnem mestu ter vzpostavljanje povezave med nasiljem doma z delovnim okoljem, podpiranje uravnotežene zastopanosti žensk in moških na mestih odločanja znotraj ZSSS in širše.

Iz poglavja odnosi kodeksa ZSSS

»Izogibati se moramo vsem oblikam diskriminacije in prispevati k izvajanju politike enakih možnosti za vse zaposlene. Voljeni člani sindikata moramo sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovimo enako obravnavo vseh zaposlenih in enake možnosti zanje pri njihovem strokovnem razvoju. Pri dodeljevanju nalog moramo upoštevati posameznikove spretnosti in zmožnosti.

Za člane sindikata velja ničelna toleranca do diskriminacije, nestrpnosti na delovnem mestu, vseh oblik nadlegovanja ali trpinčenja.

Do drugih se moramo obnašati spoštljivo ter se izogibati vedenju, ki bi lahko žalilo njihovo dostojanstvo, in vsem oblikam nadlegovanja.«

Odbor za enake možnosti ZSSS

V okviru ZSSS od leta 2001 deluje Odbor za enake možnosti ZSSS. Ustanovilo ga je zvezino predsedstvo na pobudo takratne izvršne sekretarke Metke Roksandić, zdaj pa ga že drugi mandat vodi izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje. Odbor sprejema stališča o vprašanjih, ki zadevajo uveljavljenje enakih možnosti na trgu dela in širše v družbi. Zavzema se, da je načelo integracije enakosti spolov upoštevano pri oblikovanju vseh politik in aktivnosti ZSSS. Znotraj ZSSS si prizadeva za postopno doseganje uravnotežene zastopanosti moških in žensk v vseh organih in na vseh ravneh odločanja.

Odbor ZSSS za enake možnosti ima zagotovljen en sedež v Ženskem odboru (Women’s Committee) Evropske konfederacije sindikatov (Etuc). Sodeluje z Ženskim lobijem Slovenije, Mirovnim inštitutom in številnimi drugimi nevladnimi organizacijami ter prispeva stališča in mnenja tudi v institucijah kreiranja državne politike enakih možnosti.

Da je delo ZSSS na področju enakih možnosti žensk in moških celovito in resno, kaže tudi dejstvo, da imamo v okviru strokovnih služb tudi mesto za strokovno sodelavko/sodelavca za področje enakih možnosti: naša kolegica Irena Štamfelj tvorno deluje na številnih s tem povezanih področjih in v več projektih.

Odbor ZSSS za enake možnosti od leta 2006 vsako leto ob mednarodnem dnevu žensk podeljuje priznanje roža mogota za dosežek leta na področju uveljavljanja enakih možnosti žensk in moških na trgu dela in v družbi. Podelitev tradicionalno poteka na 8. marec, mednarodni dan žensk. Skozi leta je priznanje pridobilo pri prepoznavnosti in ugledu ter obenem ohranilo aktualnost, saj vsako leto pritegne pozornost ne le sindikalnih organizacij, temveč tudi širše javnosti. Prejemnice oziroma prejemniki priznanja so izbrane oziroma izbrani na podlagi vsakoletnih razpisov, k predlaganju kandidatk in kandidatov pa je povabljeno celotno članstvo.

Usklajevanje je pogoj enakosti

Usklajevanje poklicnih in zasebnih obveznosti je pogoj za uveljavljanje enakih možnosti žensk in moških na trgu dela. Družini prijazne politike in ukrepi pomembno prispevajo k zaposlovanju žensk in njihovi ekonomski neodvisnosti. V ZSSS spodbujamo sprejem sistemskih spodbud za bolj uravnoteženo izrabo družinskih politik žensk in moških. Podpiramo družini prijazne politike ter spodbujamo vključevanje določb v kolektivne pogodbe, ki bi zaposlenim olajšale usklajevanje delovnih in zasebnih obveznosti ter spodbujale enakost spolov.

Družinske obveznosti se skozi različna življenjska obdobja spreminjajo. Zaradi podaljševanja delovne dobe, odlaganja rojstva otrok v poznejši čas in starajočega se prebivalstva se mladi starši vse pogosteje poleg skrbi za otroke sočasno srečujejo še s skrbjo za ostarele in bolne družinske člane. S podaljševanjem delovne dobe narašča število starejših delavcev, ki se nemalokrat srečujejo z različnimi zdravstvenimi omejitvami pri svojem delu. V ZSSS si prizadevamo izboljšati možnosti usklajevanja delovnih in zasebnih obveznosti vseh kategorij zaposlenih.

Razlike še vedno so

Enako plačilo za enako delo in za delo enake vrednosti ne glede na spol je splošno sprejeto načelo, ki velja v Evropski uniji in v Sloveniji. Pravica do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti je v mednarodne pravne akte zapisana že od leta 1948. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 133. členu zagotavlja, da je »delodajalec dolžan za enako delo in za delo enake vrednosti izplačati enako plačilo, ne glede na spol«.

Formalna enakost v neenakih razmerah pa ne pomeni tudi dejanske enakosti in tako kljub zapisanim načelom razlike v plačilu žensk in moških za enako ali primerljivo delo še vedno so, kar je najbolj nazoren dokaz za neenakopraven položaj žensk v svetu dela in v družbi nasploh. Vzroki za t. i. plačno vrzel so raznoliki, medsebojno povezani ter odražajo diskriminacijo in neenakosti na trgu dela. So tako horizontalni kot vertikalni, mnogi so strukturni, zato morajo biti takšne tudi rešitve za njihovo odpravo.

Ženske prevladujejo v sektorjih in poklicih, ki so manj cenjeni, nižje vrednoteni in v naslednjem koraku tudi manj plačani, prevzemajo nesorazmeren del skrbstvenega dela v družini in se soočajo z (ne)vidnimi ovirami pri dostopu do bolje plačanih, vodilnih in vodstvenih položajev.

Mednarodni dan žensk

Osmi marec je mednarodni dan žensk ravno zaradi boja žensk za družbeno in ekonomsko enakopravnost. Čeprav ga pogosto povezujemo s političnimi boji, kot je bil eden bistvenih za volilno pravico, gre zlasti za boj za nediskriminacijo polovice svetovnega prebivalstva. V 21. stoletju, v času življenja v globalno prepletenem svetu, mora biti že vsakomur jasno, da se človeštvo, ko zatira in zapostavlja ženske ter jih potiska stran od javnega življenja, produktivnega dela ter položajev odločanja, odpoveduje najmanj polovici svojega potenciala. Tega se moramo zavedati vsak dan in ne le 8. marca. Še posebej v sindikatih.

Plačna vrzel oziroma »Gender Pay Gap« je uradni kazalnik, ki prikazuje razlike v plačah med spoloma. Po podatkih Evropskega statističnega urada (Eurostat) se plačna vrzel v Sloveniji v zadnjih letih povečuje: v letu 2011 je znašala 3,3 odstotka, v letu 2012 4,5 odstotka, v letu 2013 6,3 odstotka, v letu 2014 7 odstotkov, v letu 2015 pa je znašala že kar 8,1 odstotka (povprečje v EU-28 za leto 2015 je bilo 16,3 odstotka), leta 2017 pa je bila v povprečju 8-odstotna. A ženske v Sloveniji povprečno zaslužijo še mnogo manj kot njihovi kolegi: v finančnih in zavarovalniških dejavnostih je plača moških na primer višja za 24,5 odstotka, v zdravstvu in socialnem skrbstvu 23,2 odstotka, v izobraževanju 16 odstotkov. Dohodkovna vrzel na ravni delovnih mest ob upoštevani izobrazbi in izkušnjah je bila v obdobju od leta 2003 do 2007 18-odstotna.

Po mnenju Mednarodne organizacije dela bo za popolno zaprtje plačne vrzeli potrebnih še 70 let. To je nedopustno in ZSSS predlaga številne ukrepe za hitrejše zapiranje omenjene vrzeli.

Spol in spol

V slovenskem jeziku imamo pogosto težave ločiti spol kot biološko dejstvo ali/oziroma samo-izbiro od kulturno določenega videnja in obravnavanja spola, saj za oboje uporabljamo isto besedo »spol«. V angleščini sta za to izraza dva: »sex« (biološko pogojen spol) in »gender« kot spol z družbeno-kulturno konotacijo. V tem besedilu uporabljamo besedo spol v tem drugem smislu. Seveda je tematika spolov ter njihovega poimenovanja in dojemanja širša in globlja, a zanjo na tem mestu nimamo prostora, zato naj ostane (tokrat) poenostavljena.

Revne upokojenke

Spolna plačna vrzel vpliva tudi na pokojninsko spolno vrzel ter s tem povezano feminizacijo revščine. Nižja plačila žensk prinašajo nižje pokojnine. Ženske v Sloveniji v povprečju prejemajo kar 24 odstotkov nižje pokojnine od moških. Stopnja tveganje revščine je za starejše ženske v Sloveniji dvakrat višja kot za moške. V letu 2015 je po podatkih Eurostata stopnja tveganja revščine za ženske nad 65 let znašala 22,2 odstotka, medtem ko je ta za enako stare moške znašala 10,2 odstotka. Revščina starejših žensk je torej posledica nalaganja diskriminatornih in za ženske manj ugodnih praks v času vsega njihovega življenja.

Ženska »polovica«

Prebivalstvo Slovenije je po podatkih državne statistike 1. januarja 2019 sestavljalo 1.038.656 moških in 1.042.252 žensk. Delež žensk med državljani Slovenije je znašal 51,2 odstotka (ta delež sicer zelo počasi upada že vrsto let); med tujimi državljani pa je bilo žensk 34,3 odstotka (po večletni rasti se je ta delež v letu 2018 znižal za eno odstotno točko). Po zadnjih podatkih evidence članstva je 44 odstotkov članstva ZSSS žensk in 56 odstotkov moških. Ta delež se spreminja glede na razmere na trgu dela in včlanjevanje v sindikate, združene v ZSSS.

Polni delovni čas in ekonomska neodvisnost

Po drugi svetovni vojni, ko je zaradi pomanjkanja moške delovne sile ter od vojne travmatiziranih, poškodovanih in za delo nezmožnih moških za obnovo porušene celine primanjkovalo delavcev, so v plačano delo načrtno začeli (spet) vabiti ženske, ki so opravljale tudi težaška dela v tovarnah. V t. i. socialističnem bloku se je vzporedno s tem razvila mreža institucionalnega skrbstvenega varstva otrok, ki je ženskam omogočala delo za polni delovni čas izven svojega doma. Mreža vrtcev je v Sloveniji ostala, tudi polno zaposlenost žensk imamo zaenkrat eno najvišjih v Evropi, a obstaja dvojna bojazen: ena, da z nekaterimi multinacionalkami tudi k nam prihaja praksa zaposlovanja za krajši delovni čas (na primer v trgovskih verigah, kjer so povečini zaposlene ženske), in druga, da bo zaradi brezbrižnosti države in lokalne skupnosti ter njunega »varčevanja« prišlo do razgradnje dobro delujoče in kakovostne mreže vrtcev. Hkrati pa se z razmahom konservativnih sil v Evropi vrača tudi mit o dobrih materah in ženah, ki naj skrbijo za dom in družino, plačano delo in odločanje v družbi pa prepustijo moškim. To ženske spet udomačuje in potiska med štiri stene, jih zavezuje k neplačanemu in nevidnemu delu, ki ni ustrezno vrednoteno v družbi in ženske spravlja v odvisnost in posledično v revščino.

Skrajševanje delovnega časa pa spodbuja tudi država z ukrepom skrbi za majhnega otroka, saj krije prispevke za socialno varnost za razliko do polnega delovnega časa.

Žrtve nasilja

Eno od področij delavskega boja je tudi zagotavljanje varnega in nenasilnega delovnega okolja. Žrtve mobinga ter spolnega in vsakršnega drugega nasilja na delovnem mestu in nasilja med domačimi zidovi, ki nosi posledice žrtvi in njenim sodelavkam in sodelavcem, so večinoma ženske. Tudi zato je ta del sindikalnih prizadevanj povezan z zagotavljanjem enakih možnosti žensk in moških ter mora biti pri vzpostavljanju ukrepov občutljiv tudi za vidik spola.

Poleg tega s staranjem prebivalstva narašča tudi potreba po skrbi za starejše in onemogle, ki je tradicionalno prav tako v veliki meri naložena na ramena žensk. Za ureditev dolgotrajne oskrbe si ZSSS prizadeva že dobro desetletje, a za zdaj politika (še) ostaja pri obljubah in premislekih, v zadnjem času tudi (že!) pri pilotnih projektih. V tem času pa se veča obremenitev žensk, ki so bodisi slabo plačane formalne (v domovih za ostarele, negovalnih bolnišnicah ipd.) oskrbovalke ali neplačane in nevidne oskrbovalke pomoči potrebnih v zasebni sferi. Ženske so zaradi svoje dolgoživosti v veliki meri tudi oskrbovanke. Zato je tudi to eno področij boja proti nediskriminatornim praksam in odrivanju žensk na rob družbe.

Potrebni so sistemski ukrepi in graditev mreže oskrbovalnih institucij za starejše in invalide po vzoru vrtcev, hkrati pa spodbujanje vseh, ne le žensk, za skrbstveno delo. Vsekakor pa ni rešitev delo za skrajšani delovni čas in odrivanje zlasti delavk na rob plačanega dela in v revščino.

Zavezani k uravnoteženosti spolov

Po tem, ko je dalj časa na čelu ZSSS bila bolj »moška ekipa«, je v tokratnem mandatu drugače. ZSSS vodi predsednica Lidija Jerkič, ki je kot prva predsednica kovinarskega sindikata tudi prva dobitnica priznanja ZSSS s področja enakih možnosti roža mogota. Ob njej je ekipa izvršnih sekretarjev, ki pa tudi ni spolno popolnoma uravnotežena, a tokrat v korist žensk.

Tudi v Evropski konfederaciji sindikatov veljajo ne le načela, ampak neposredna zavezanost zagotavljanja enake moči spolov v organizaciji.

Vloga sindikatov

Sindikati morajo tako na vseh ravneh skrbeti za enake možnosti žensk in moških. Zato je treba razumeti mehanizme, ki te neenakosti ustvarjajo, in se aktivno zavzemati za tiste, ki jih odpravljajo.

Pomembno vlogo imajo kolektivne pogodbe. Pokritost z njimi je v Sloveniji precejšnja, a so po mnenju ZSSS pogajalci pogosto premalo ambiciozni in bi lahko vanje zapisali več, poleg usklajevanja zasebnosti in dela pri skrbi za otroke pa bi lahko upoštevali tudi skrb za starejše.

Spolno nevtralno?

Kako pomemben je spolni vidik, kaže jezikovna raba družbeno nevtralnega spola v uradnih aktih. Pred časom je Slovenijo razburjala ideja s Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer naj bi kot jezikovno nevtralen uporabili ženski spol, torej drugače, kot veleva splošna jezikovna praksa, ko je kot tak uporabljen moški spol. Ta praksa je ponekod že prisotna, med drugim že več kot 15 let na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Tudi v ZSSS je najnovejša sistematizacija delovnih mest zapisana v ženskem spolu: predsednica, izvršna sekretarka, strokovna sodelavka, urednica …

Na spletni strani ZSSS so na voljo primeri določb kolektivnih pogodb za lažje usklajevanje dela in družine ter priročnika na to temo s primeri dobrih praks iz kolektivnih pogodb in z ukrepi za usklajevanja plačanega dela in družine. ZSSS pa se aktivno zavzema tudi za večjo transparentnost plačnih sistemov in za zavezo za spremljanje in poročanje o plačah ter njenih sestavinah po spolu, ob ugotovljenih razlikah pa za pripravo akcijskega načrta za odpravo tovrstnih razlik.

Zelo pomembne so tudi spolne vloge, osebna izbira, stereotipi, povezani s spolom, usklajevalna politika in zmožnost usklajevanja zasebnosti s plačanim delom, davčna politika in politika plač. Dokler v svetu dela ni dejanske enakosti položaja žensk in moških, so tudi na področju pokojninskega sistema potrebni pozitivni ukrepi za odpravo diskriminatornega položaja žensk. Zanje se ZSSS prav tako zavzema pri trenutno napovedani pokojninski reformi.

Pogosto problemi tičijo v podrobnostih. Ko in če jih razumemo, tudi lažje in bolj učinkovito ukrepamo. Naj bo to naloga vsakega sindikalista in sindikalistke.

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!