Delo v času visokih temperatur in vročinskih valov – kaj vse je dobro vedeti?

20. 7. 2022

Žal ne gre drugače, kot da se nekoliko ponavljamo: v teh dneh smo priča novemu intenzivnemu vročinskemu valu, v soboto naj bi se lahko »ogrelo« celo do 39 stopinj Celzija, vse to pa pomeni, da lahko postane peklensko vroče tudi na naših delovnih mestih. Poglejmo znova, kaj vse je pri tem dobro vedeti.

Prejšnji mesec so letošnje napotke o ukrepih delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu objavili pri inšpektoratu za delo. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotoviti delavkam in delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejeti potrebne ukrepe, so poudarili. »Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim (v 25. členu) opredeljuje tudi temperaturo zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Delodajalec mora tako zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje, med katerimi izpostavljamo predvsem standarde SIST EN ISO 7730: 2006, SIST EN 27243:2001, SIST EN ISO 9920:2010 in SIST EN ISO 8996:2005,« so zapisali. »Omenjeni pravilnik v 25. členu konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotoviti delavkam in delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejeti potrebne ukrepe.« Delodajalec lahko izvede začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti opredeljeni v izjavi o varnosti z oceno tveganja, so med drugim izpostavili.

Dobro je vedeti

Zakon daje delavcu oziroma delavki pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati odpravo nevarnosti. Če delodajalec škodljivih vplivov ne odpravi, lahko delavec ali sindikat zahteva tudi posredovanje inšpekcije dela.
Na inšpektoratu za delo sicer zagovarjajo stališče, da občasno (poletno) zvišanje temperatur ne ogroža neposredno zdravja in življenja ljudi (verjetno bi bilo bolje reči zdravih zaposlenih v dobri kondiciji!), smo opozorili že pred leti, delodajalce pa napotujejo na nekaj ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev v poletnem času:

  • pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju upoštevajte pravilo –7 stopinj Celzija, kar pomeni, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne bi bila za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature;
  • pijte brezalkoholne pijače;
  • nosite lahka in zračna oblačila;
  • seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem izpostavljen previsokim temperaturam;
  • izogibajte se slani hrani in začimbam;
  • najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, katerih temperatura pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje;
  • najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka;
  • če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči.

Idealna delovna temperatura je sicer od 20 do 22 stopinj Celzija. Že pri 24 stopinjah se človekova delazmožnost z vsako dodatno stopinjo zmanjša za štiri odstotke. Pri več kot 26 stopinjah pade koncentracija, poide nam moč, utrujeni smo in izčrpani, naredimo več napak in več je nezgod.

Kaj lahko storijo predstavniki delavstva?

Pri reševanju posamezne problematike v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu pri delodajalcu, vključno s toplotnimi razmerami, imajo sicer pomembno vlogo tudi delavke in delavci, predstavniki delavcev ter strokovni delavci. Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahteva sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganja, ki se pojavlja ob prekoračenih temperaturah, oziroma zahteva inšpekcijski nadzor, če meni, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. Prav tako pa mora delavec ali delavka prek svojih predstavnikov, kot je to določeno v 37. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu, delodajalca obvestiti o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki bi lahko ogrozil delavčevo varnost in zdravje. Če delodajalec v primeru pojava škodljivih vplivov na delavčevo zdravje ne izvede ustreznih ukrepov, ga je zaposleni dolžan o nastanku škodljivih vplivov obvestiti. In če delodajalec škodljivih pojavov ne odpravi oziroma če je delavec mnenja, da izvedeni varnostni ukrepi niso ustrezno izvedeni, lahko zahteva posredovanje inšpektorata za delo ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika. Zaposleni ima tudi, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, pravico odkloniti delo ter zahtevati odpravo nevarnosti, kot je to določeno v 33. členu zakona o varnosti in zdravja pri delu. Omenjena dikcija je sicer razmeroma široka in njena uresničitev dejansko zahteva ustrezno obravnavo vsakega posamičnega nastalega primera glede upravičenosti odklonitve dela.
Inšpektorat za delo pa v skladu s svojimi pristojnostmi izvaja različne oblike inšpekcijskih nadzorov, prav tako pa tudi obravnava prijave, pritožbe, sporočila ter druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti, in sicer tudi v povezavi s visokimi temperaturami na delovnem mestu. V vsakem primeru pa se seveda velja obrniti tudi na pristojen sindikat.

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!

V zvezi z visokimi poletnimi temperaturami na delovnem mestu nujna posodobitev aktualnih predpisov. Tako je izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm pred kratkim pisala na ministrstvo za delo z vprašanjem, kdaj bo ministrstvo pripravilo predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, s katerimi bodo določeni ukrepi za zaščito zdravja delavcev v času vročinskih valov – tako delavk in delavcev, ki delajo v zaprtih prostorih kot tistih, ki opravljajo delo na prostem. A kljub temu ni treba čakati na nove predpise, saj lahko delodajalec zaposlenim zagotovi več od predpisanega. Delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu oziroma svetom delavcev ali pa sindikalnim zaupnikom tako priporočamo, naj bodo zahtevni in od delodajalca zahtevajo trajno tehnično rešitev za zagotavljanje predpisanih temperatur v prostorih. Delavke in delavci naj zahtevajo tudi konkretne ukrepe za zaščito tistih, ki delajo na prostem, tako pred ultravijoličastimi (UV) žarki kot tudi pred neznosnimi temperaturami – zagotavljanje premične sence/strehe nad delovnim mestom, ustrezno osebno varovalno opremo, ki pokrije čim več kože in koži dovoli, da diha, napitke, kremo za zaščito pred UV-žarki, možnost občasnega umika v hladen prostor ipd. V oceni tveganja pa je treba določiti tudi preventivne zdravstvene preglede posledic dela v času visokih UV-indeksov (kožni rak, pospešeno staranje kože …) ter zaposlene vsak dan obveščati o indeksu UV. Vselej pa velja, naj se delavke in delavci tudi ali predvsem v primerih, ko na delovnem mestu postane neznosno vroče, obrnejo na pristojen sindikat.

Vse o varnem delu v času vročinskih valov na spletni strani zssszaupnikvzd.si

Na spletni strani zssszaupnikvzd.si smo pripravili kompilacijo informacij in nasvetov iz e-novic ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu – objavljenih med letoma 2017 in 2022 – o delu v času vročinskih valov, ko postanejo temperature neznosne tako na delovnih mestih v zaprtih prostorih kot tudi na prostem.

Najdete jih s klikom na naslednje povezave:

Služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

Foto Bradley Hook/Pexels

Share