Delo na mrazu – predpisi, standardi in nekaj nasvetov

12. 12. 2022

Zakorakali smo v obdobje v letu z najnižjimi temperaturami, zato pišemo o predpisih, ki urejajo delo pri tovrstnih temperaturah. Posebej predstavljamo ureditev za delo v delovnih prostorih in posebej za delo na prostem ter povzemamo, kako ravnati, če v mrzlem vremenu pride do s tem povezanih zdravstvenih težav.

Mraz v delovnih prostorih

Letos in na začetku naslednjega leta bodo zaradi višjih cen energentov pri nekaterih delodajalcih prostori morda ogreti na nekoliko nižje temperature kot v preteklosti. Seznanjeni smo z obvestili delodajalcev o nižjih načrtovanih temperaturah v delovnih prostorih in o obljubah, da bodo delavkam in delavcem zagotovili toplejša delovna oblačila.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ne določa najnižje dovoljene temperature za delo v prostorih. V 25. členu določa zgolj, da mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavk in delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve zaposlenih pri delu. Pravilnik določa tudi, da mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje. Njihov seznam najdete na tej povezavi.

Pravilnik v 37. členu pa le določa, da temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti nižja od 19 stopinj Celzija. Priloga III omenjenega pravilnika tudi določa, da sme biti temperatura zraka v pomožnih prostorih v času kurilne sezone taka: garderoba 21 stopinj Celzija, kopalnica 24 stopinj Celzija, umivalnica 21 stopinj Celzija, stranišče 18 stopinj Celzija, soba za počitek 21 stopinj Celzija, soba za dežurstvo 21 stopinj Celzija, prostor za prvo pomoč 21 stopinj Celzija, prostor za noseče in doječe matere 24 stopinj Celzija, prostor za občasno ogrevanje delavcev 21 stopinj Celzija in prostor za sušenje, čiščenje in razkuževanje osebne varovalne opreme 21 stopinj Celzija.

Mraz pri delu na prostem

Že omenjeni pravilnik v 94. členu določa, da mora delodajalec stalna delovna mesta na prostem v okviru tehnoloških možnosti urediti tako, da delavkam in delavcem zagotovi varovanje pred vremenskimi vplivi. To seveda vključuje tudi varovanje pred mrazom. V istem členu pravilnik določa tudi, da mora delodajalec delavki oziroma delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora, in sicer v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 stopinj Celzija.

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih pa v Prilogi 4 določa, da mora biti glede na uporabljene delovne metode in fizične obremenitve pri delu, med delovnim časom temperatura delovnega okolja primerna za človeški organizem. Temperatura v prostorih za počitek, prostorih za osebje, ki je trenutno v službi, v sanitarnih prostorih, jedilnicah in prostorih za nudenje prve pomoči mora ustrezati namembnosti takih prostorov.

Osebna varovalna oprema

Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da mora delodajalec delavcem zagotoviti osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu. Pravilnik o osebni varovalni opremi določa, da mora imeti osebna varovalna oprema ES-certifikat o skladnosti. Osebna varovalna oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da se lahko pravilno namesti na uporabnika in da ostane na mestu v predvidenem obdobju, ob upoštevanju okoljskih dejavnikov, gibov, ki jih je treba napraviti, in položajev, v katerih je treba biti. Zato mora biti čim bolj prilagojena uporabniku z vsemi ustreznimi sredstvi, kot so primerni prilagodljivi in pritrdilni sistemi ali zagotovitev primerne nastavitve velikosti.

Osebna varovalna oprema, namenjena varovanju vsega telesa ali njegovih delov pred mrazom, mora imeti toplotno izolacijo in mehansko trdnost, ki ustrezata predvidljivim okoliščinam uporabe, za katere se oprema trži. Sestavni materiali in drugi sestavni deli, ki so primerni za varovanje pred mrazom, morajo imeti koeficient prenosa verjetnega toplotnega toka, kakor ga zahtevajo predvidljive okoliščine uporabe. Prožni materiali in drugi sestavni deli osebne varovalne opreme, namenjene uporabi v okolju z nizko temperaturo, morajo obdržati raven prožnosti, ki se zahteva za potrebne gibe in položaje. V predvidljivih okoliščinah uporabe mora biti priliv, ki ga osebna varovalna oprema prenese na uporabnika, dovolj majhen, da prepreči, da bi mraz, ki se kopiči med  nošenjem, na katerem koli zaščitenem delu telesa, vključno s konicami prstov na rokah in nogah, v kakršnih koli okoliščinah povzročil bolečino ali  poslabšanje zdravstvenega stanja. Osebna varovalna oprema mora čim bolj preprečevati vdor takšnih tekočin, kot je deževnica, in ne sme povzročati poškodb, ki nastanejo zaradi stika med njenim mrzlim varovalnim vrhnjim delom in uporabnikom. Če osebna varovalna oprema vsebuje dihalno napravo, mora ta v predvidljivih okoliščinah uporabe ustrezno izpolnjevati dodeljeno varovalno funkcijo. Proizvajalčeva navodila, ki spremljajo vsak tip osebne varovalne opreme, namenjen kratkotrajni uporabi v okoljih z nizko temperaturo, morajo vsebovati vse ustrezne podatke v zvezi z največjo dopustno izpostavljenostjo uporabnika mrazu, ki jo prenaša oprema.

Še niste članica ali član sindikata?

Poiščite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!

Slovenski standard

SIST EN 342:2018 Varovalna obleka – Oblačila in kompleti za zaščito pred mrazom je dokument, ki določa zahteve in preizkusne metode za učinkovitost kompletov oblačil (tj. dvodelna obleka ali kombinezon) in kosov oblačil za zaščito proti vplivom mrzlih okolij. Ti vplivi vključujejo nizke temperature zraka, vlažnost in hitrost vetra. Prodor vode ni obravnavan v tem standardu, vendar lahko prisotnost vode močno vpliva na izolacijo oblačila. V primerih, ko se lahko vpliv vode predvidi, morajo biti oblačila ocenjena skladno s standardom EN 343. Zaščitni vplivi in zahteve za obutev, rokavice in ločena pokrivala ne spadajo na področje uporabe tega standarda. Za te vplive so v uporabi standardi za posamezne izdelke.

Na kaj je treba biti pozoren?

Na kratko povzemamo, kako ravnati ob nekaterih zdravstvenih težavah, ki lahko nastanejo zaradi izpostavljenosti mrazu.

Ozebline: Ozebline nastanejo zaradi mraza pri temperaturah nad lediščem. Največkrat nastanejo na okončinah, ki so dlje časa izpostavljene hladnemu zraku, vodi. Povzročijo blažje poškodbe tkiva, ki ne puščajo posledic. Prizadeta koža je svetleča, bleda in razpokana. Mraza na prizadetih mestih ne občutimo. Krvne žile se skrčijo, periferni živci so slabo prekrvljeni, posledica je bolečina, ki jo poslabša toplota. Zato se moramo izogniti hitremu ogrevanju, ki lahko povzroči poškodbe v koži in podkožnem tkivu.

Prva pomoč, če takojšnja zdravstvena oskrba ni na voljo:

  • topla soba ali zavetišče;
  • odstranitev mokrih oblačil;
  • počasno ogrevanje prizadetih delov telesa  v mlačni vodi.

Hipotermija ali podhladitev: Je definirana s padcem telesne temperature pod 35 stopinjami Celzija. Najpogosteje se pojavi pri zelo hladnih okoljskih temperaturah, lahko pa nastopi tudi pri temperaturah okoli 10 stopinj Celzija v povezavi z dežjem, znojenjem ali potapljanjem v hladni vodi oziroma tudi daljšimi potopi pri temperaturi vode okoli 30 stopinj Celzija. Blaga hipotermija lahko vpliva na naše dojemanje in presojanje nevarnosti, kar vodi v napačne odločitve in posledično do nepovratnih sprememb s hudimi okvarami ali smrtjo.

Zgodnji simptomi hipotermije vključujejo drhtenje, utrujenost, nerodnost in zmedenost. Ko telo izgublja vse več toplote, se lahko drhtenje ustavi, koža se obarva modro, očesne zenice se razširijo, utrip in dihanje se upočasni in lahko pride do izgube zavest. V primeru katerega koli od teh znakov in telesne temperature pod 35 °C, je stanje nujno in je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

Prva pomoč:

  • topla soba ali zavetišče
  • odstranitev mokrih oblačil
  • segrejte sredine telesa – prsni koš, vrat, glavo in dimlje – z električno odejo, če je na voljo; pomaga tudi gretje preko stika kože na kožo pod ohlapnimi, suhimi plastmi odej, oblačil, brisač ali rjuh.
  • pitje brezalkoholnih toplih; topli napitki lahko pomagajo zvišati telesno temperaturo, nikakor pa ne smemo piti alkoholnih pijač.

Omrzline: Omrzline prav tako nastanejo zaradi daljše izpostavljenosti mrazu, vendar sta za razliko od ozeblin poškodovana koža in tudi podkožno tkivo do različnih stopenj. Najpogosteje so prizadeti deli telesa kot so nos, ušesa, lica, brada, prsti na rokah in nogah. Opozorilni znaki ozebline so otrplost kože z voskastim izgledom, mravljinčenje ali bolečina na mestih, ki so najbolj izpostavljena mrazu. Zaradi omrzlin, ki nastanejo pri temperaturah pod lediščem in navadno puščajo na tkivu nepopravljive spremembe, lahko pride tudi do amputacij.

Zelo pomembno je ozebline  preprečiti, saj so pri hujših stopnjah ozeblin poškodbe nepovratne. Omrzline delimo podobno kot opekline. Čeprav se končna slika posamezne stopnje ozebline razvije šele po 24 do 48 urah od nastanka, je ločevanje med posameznimi stopnjami pomembno. Od stopnje je odvisno, kakšne bodo posledice. Ločimo štiri stopnje. Stopnji 1 in 2 imenujemo povrhnje omrzline, ki jih uspemo navadno pozdraviti brez posledic. Stopnji 3 in 4 pa imenujemo globoke omrzline, ker prizadenejo tudi globlja tkiva in se navadno končajo z amputacijami.

  • Stopnja 1: Začetni odrevenelosti prstov sledijo bolečine in mravljinčenje. Koža je bleda, tu in tam pomodri. Ob ogrevanju prizadeti del dobi prvotno barvo. Ne pušča trajnih posledic.
  • Stopnja 2: Modrikasta koža je ponekod bleda. Na bledih mestih se po 12 urah pojavijo mehurji z bistro tekočino. Prisotna je močna bolečina. Ko se mehurji odluščijo, nastane nova koža, ki je za mraz lahko občutljivejša. Včasih se lahko pojavijo motnje znojenja.
  • Stopnja 3: Začetne bolečine izginejo, pojavi se popolna neobčutljivost. Modrikasta koža posivi in v 12 urah nastanejo mehurji s krvavkasto vsebino. Kljub zdravljenju težko preprečimo izgubo tkiva.
  • Stopnja 4: Bolečin ni. Temno siva barva kože napoveduje v obsežen propad tkiva.

Če smo še vedno izpostavljeni vetru in mrazu je treba:

  • sprostiti tesna mesta obleke,
  • zavarovati prizadete dele pred mrazom (rokavice, kapa) in preprečiti nadaljnje ohlajanje,
  • zavestnega spodbujati h gibanju, da preprečujemo podhladitev,
  • pije naj topel sladkan čaj,
  • začeti gretje omrznjenih rok pod pazduhami.

V zavetju:

  • aspirin (1 tableto – 500 mg, prej preverimo morebitno alergijo, če nismo prepričani, ne vzamemo ničesar),
  • s prizadetega dela najprej odstraniti ovire za krvni obtok (prstan, zapestnica, ura …),
  • hitro ogrevati prizadeti del telesa z namakanjem v vroči (topli) vodi  temperature 38–42 stopinj Celzija (v vodo lahko dodamo antiseptik, medicinsko milo, kamilice), 30 do 40 min in z dolivanjem tople vode ohranjamo stalno temperaturo take kopeli,
  • če se je prizadeto tkivo ogrelo po naravni poti (v 24 urah na sobni temperaturi), se za hitro ogrevanje ne odločimo, saj bi s tem propad tkiva le pospešili,
  • če med transportom do zdravstvene ustanove ali zavetja (navadno v manj obljudenih predelih sveta) pričakujemo možnost vnovične izpostavljenosti mrazu ali celo vnovičnega omrznjenja, se za ogrevanje ne odločimo,
  • omrzline je potrebno sterilno oskrbeti (mehurjev ne prediramo zaradi možnosti dodatne okužba),
  • po mehkem prevezu poskrbeti za ustrezno imobilizacijo,
  • izjemno pomembne je poskrbeti za hiter transport v zdravstveno ustanovo.

Seveda pa velja, naj se delavke in delavci tudi v primerih, ko na delovnem mestu postane premraz, najprej obrnejo na pristojen sindikat.

Pozabiti pa ne gre niti na inšpekcijo dela – seznam in kontakte organizacijskih enot inšpektorata za delo, njegovih območnih enot ter pisarn je mogoče najti tukaj.

Povzeto po Strokovni službi ZSSS za varnost in zdravje pri delu,
foto Pavel Lozovikov/Unsplash

Share