Nepregledne plačilne liste, (pre)nizka izplačila, ukinjeni in spremenjeni dodatki … – Kaj vse je prinesel dan odprtih vrat ZSSS?

3. 3. 2020

V Domu sindikatov v Ljubljani smo danes na novinarski konferenci predstavili glavne ugotovitve v povezavi z nedavnim dnevom odprtih vrat, ki smo ga na ZSSS organizirali 20. februarja in je bil namenjen letošnjemu dvigu minimalne plače, potekal pa je v naših sindikalnih pisarnah po vsej Sloveniji.

Na srečanju z mediji so (glej zgoraj) Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, Boštjan Medik, izvršni sekretar ZSSS za teritorialno organiziranje, in Andreja Poje, izvršna sekretarka ZSSS za ekonomsko področje, na podlagi zbranih podatkov in informacij z dneva odprtih vrat pojasnili, ali so (minimalne) plače prav obračunane, kje se pojavljajo nepravilnosti, kje je vse v redu in kako je treba ukrepati.

Lidija Jerkič je uvodoma povedala, da so bile vse aktivnosti v povezavi z dvigom minimalne plače, ki so potekale od lanskega decembra, pravilne in pravočasne, saj je bilo treba opozoriti na stvari, do katerih lahko pride pri samem dvigu. Tudi odziv na dnevu odprtih vrat je bil zato dober, z njim pa se sindikalne aktivnosti, povezane z minimalno plačo, seveda niso končale.

Nič še ni zamujenega

»Če je kdo zamudil preverjanje plačilnih list, če je kdo še vedno mnenja, da se mu je pri izplačilo zgodila krivica, če bo do nepravilnosti šele prišlo, je dobro vedeti, da zastaralni roki za uveljavljanje napačnih, premalo izplačanih plač in podobno znašajo pet let. Kar pomeni, da ni še nič zamujenega, še vedno se da vse pravočasno preveriti in pregledati, naša vrata pa seveda ostajajo odprta,« je bila jasna predsednica ZSSS in nadaljevala: »Na splošno lahko rečemo, da je največje posledice dviga minimalne plače čutiti v podjetjih, v katerih so že do zdaj imeli nižje osnovne plače in več dodatkov. Nepravilnosti je bilo mogoče zaznati tudi v določenih dejavnostih, saj so problematične panoge, ki niso urejene s panožnimi kolektivnimi pogodbami oziroma tiste, v katerih kolektivno dogovarjanje ni dovolj močno. Tako so se v določenih dejavnostih, ki jih pokrivajo sindikati ZSSS, na primer v zasebnem varovanju, odločili, da sami izvedejo podobna posvetovanja na terenu, kot je bil dan odprtih vrat, ki še vedno potekajo.«

Iz prve roke

Boštjan Medik, ki je na ZSSS skupaj s sodelavkami in sodelavci bdel nad praktično izvedbo dneva odprtih vrat, je zbranim postregel z več konkretnimi številkami. Povedal je, da je bilo na dnevu odprtih vrat zabeleženih skoraj 1000 obiskovalk in obiskovalcev, z vprašanji, zbranimi prek elektronskih sporočil, telefonskih pogovorov ter drugih kanalov, in sicer pred in po dnevu odprtih vrat, pa je mogoče reči, da je omenjena številka vsaj dvakrat višja. Številni sodelavci ter sodelavke ZSSS namreč še vedno pregledujejo plačilne liste in druge dokumente, ki so jih dobili v vpogled.

»Ugotavljamo, da je bilo vsaj 60 odstotkov obiskovalcev dneva odprtih vrat nečlanov in da so za dan odprtih vrat slišali prek klasičnih kanalov, kot so televizija, radio, časopis, tudi različni lokalni mediji … Večina plačilnih list – okrog 80 odstotkov –, ki smo jih prejeli, je bila v skladu s predpisi, kršitev pa je bilo približno 20 odstotkov,« je poudaril Medik, ki je izpostavil še nekaj pomembnega: »Plačilne liste so načeloma zelo nepregledne, zato ugotavljamo, da delavke in delavci niso seznanjeni z osnovnimi pojmi, kot so plača, osnovna plača, minimalna plača, ki iz njihovih plačilnih list pogosto niso dobro razvidne. Tudi mi smo se morali zelo potruditi, da smo lahko ugotovili, kakšna je višina urne postavke, kaj predstavlja osnovno plačo in podobno.« Ker zaposleni omenjenih osnovnih podatkov in pojmov ne poznajo, si ne znajo obračunati plače, zato so se po njegovem mnenju v takem številu tudi obrnili na ZSSS. Ker delavke in delavci niso seznanjeni z osnovnimi pojmi in plačilnih list ne razumejo, lahko delodajalci ribarijo v kalnem, je opozorila tudi izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje.

Brez kršitev, a z nezadovoljstvom

Nujno pa je še omeniti, kot je bilo moč slišati na novinarski konferenci, da je bilo tudi v primerih, ko strokovne službe ZSSS niso zaznale kršitev, med delavkami in delavci mogoče čutiti nemalo nezadovoljstva s samimi izplačili. »Številni so pričakovali višji znesek na svojem računu, kot so ga na koncu dobili. Moti jih predvsem doplačilo do minimalne plače, česar je zdaj zaradi dviga samega zneska minimalne plače precej več. Večina delavk in delavcev pa še vedno ne ve, kaj doplačilo do minimalne plače pravzaprav pomeni. Tako jih veliko napačno meni, da omenjeno doplačilo plačuje država, kar seveda ni res. Gre za doplačilo delodajalca, in ko jim je to pojasnimo, ne razumejo, zakaj sploh obstaja tak sistem.«

Glede na zadnje dostopne podatke je, kot je bilo mogoče slišati na novinarski konferenci, v Sloveniji v javnem sektorju okoli 7000 prejemnikov minimalne plače, v zasebnem pa okoli 33.000.

Nasploh je razlika med izplačili po starem in po novem sistemu manjša, kot bi lahko bila, je razložil Medik. »Delodajalci poskušajo učinek zakona o minimalni plači izničiti na različne načine. Nekateri zaposlenim ne plačujejo več stimulacije ali pa ne izplačujejo določenih dodatkov, ki bi jih morali prišteti k znesku minimalne plače. Drugi dodatke nižajo, predvsem dodatek na delovno dobo, in ukinjajo dodatke, ki so povezani z zahtevnostjo delovnega mesta, spet tretji so dodatek na delovno dobo, ki ga vežemo na skupno delovno dobo, spremenili v dodatek na stalnost … Vse to pomeni, da kljub dvigu minimalne plače, dejanska izplačila niso tako visoka, kot bi lahko bila,« je še enkrat izpostavil sindikalist.

Več vrst kršitev

Kršitev, ki so jih strokovne službe ZSSS zaznale na dnevu odprtih vrat, je bilo več vrst: nekatere so povezane s kršitvami določb kolektivnih pogodb dejavnosti, predvsem pri delodajalcih, ki so dodatek na delovno dobo ukinili ali znižali, česar ni mogoče storiti v podjetniški kolektivni pogodbi, temveč samo znotraj kolektivne pogodbe dejavnosti. Tudi pretvorba dodatka na delovno dobo v dodatek na stalnost ni mogoča s splošnim aktom delodajalca ali na ravni podjetja, temveč zgolj v okviru panožne kolektivne pogodbe. »Obenem ugotavljamo, da je v določenih panogah osnovna plača še vedno nižja kot osnovna plača v kolektivni pogodbi dejavnosti, velika večina kršitev pa je povezana tudi z napačnim obračunavanjem nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti, dopusta ali praznikov, ki ga delodajalci še vedno ne obračunavajo v skladu z zakonom, torej na osnovi povprečja zadnjih treh plač, temveč ga določajo na podlagi osnovne plače,« je bil neposreden Boštjan Medik.

Dodatek: Razlike do minimalne plače ne plačuje država, osnovna in minimalna plača pa nista eno in isto

Plača je v skladu z zakonom o delovnih razmerjih sestavljena iz osnovne plače, dodatkov, plačila za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost. Zakon o minimalni plači določa najnižje plačilo, ki ga morajo delavci prejeti za polni delovni čas ali z njim izenačen delovni čas; v letu 2020 znaša 940,58 evra bruto. Na ta znesek se prištevajo vsi dodatki, plačilo za delovno in poslovno uspešnost. Osnovna plača delavca, ki je določena v pogodbi o zaposlitvi, je lahko nižja od minimalne plače, vendar ne nižja od zneska najnižjih osnovnih plač v ustreznem tarifnem razredu, določenem v kolektivni pogodbi dejavnosti. Osnovna plača je podlaga za izračun rednega dela ter za obračun dodatkov. Če delavec z rednim delom ne dosega minimalne bruto plače (940,58 evra), mu je delodajalec dolžan obračunati dodatek do minimalne plače 940,58 evra in na ta znesek prišteti še dodatke, ki so obračunani od osnove. Zakon o minimalni plači določa bruto znesek plače in ne osnovno plačo delavca. Prepričanje, da dodatek do minimalne plače zaposlenim plačuje država, je tako napačno. Zaposlenim ta dodatek v zasebnem sektorju plačuje delodajalec, razen zaposlenih v javnem sektorju, kjer je delodajalec dejansko država.

Ekonomska služba ZSSS

Dvig minimalne plače je sicer razkril tudi veliko uravnilovko, ki kaže na porušena plačna razmerja in na druge anomalije v svetu dela pri nas. Ni pa uravnilovka posledica zakona o minimalni plači, temveč je posledica slabega položaja določenega podjetja na trgu ali načrtne plačne politike posameznega delodajalca ali pa obojega. »Zakon o minimalni plači predpisuje samo minimalne standarde. Nobenemu delodajalcu ne prepoveduje izplačevanja plač, ki so na primer štirikrat ali petkrat večje od minimalne,« je dala vedeti predsednica ZSSS. In še enkrat več opozorila na nujnost vzpostavitve novega plačnega modela v Sloveniji, tako v zasebnem kot tudi javnem sektorju, kjer so razmere v tem smislu sicer malo bolj urejene.

Kako naprej?

V ZSSS se bomo nakopičenih nepravilnosti lotili s pozivi k odpravi kršitev – prek sindikalnih zaupnikov v posameznih podjetjih –, z individualnimi in kolektivnimi spori, s prijavami na inšpektorat za delo ter tudi s kazenskimi ovadbami. Nujno je še okrepiti inšpekcijske službe ter jim v povezavi z dvigom minimalne plače in nadzorom nad njim dati dodatne pristojnosti, saj je potrebno močnejše orodje kot zgolj opozarjanje na anomalije, je še dodala Lidija Jerkič.