Da ne bo mrknilo sonce – Komentar predsednice ZSSS Lidije Jerkič pred evropskimi volitvami

5. 6. 2024

Vstop Slovenije v Evropsko unijo je bil velik dogodek. Poln pričakovanj, zadovoljstva ob doseženem. Spet nekaj novega. Združitev v tvorbo, ki ni država, a je vendarle v določeni meri tudi država. Ali vedno bolj država.

EU je za vsakega nekaj drugega. Za marsikoga predstavlja udobje prečkanja mej. Tudi prost pretok ljudi je ena od vrednot EU. Ki jo zadnje čase izgubljamo. Danes je treba na meji z Italijo in Avstrijo pokazati osebne dokumente, če se dežurni na meji tako odloči. Vsem je udobna tudi skupna valuta. Res je super, da nam ni treba kar naprej menjavati denarja in preračunavati valut, kadar potujemo. Če pa ne potujemo, nam niti prvo niti drugo ne pomeni veliko.

Ob omembi Evropske unije bo marsikdo pomislil na velike in okorne evropske institucije, ki jih, roko na srce, ne ločimo najbolje. Ker so tam daleč v Bruslju. Marsikdo se spomni predpisa o ukrivljenosti in velikosti kumar, kar je postala prispodoba za evropske birokratske nesmisle. Vsi tudi vemo, da so plače v EU dobre. No, v primerjavi z domačimi gotovo. Študentje so navdušeni nad študentskimi izmenjavami in programom Erasmus+. Naši ljudje, ki živijo ob meji, poznajo možnosti zaposlitve pri sosedih, veliko jih mejo tudi dnevno prehaja. Tako nekako bi povzela vsakodnevno razumevanje Evrope.

Skupne odločitve so pomembne

Kaj pa bi še lahko rekli o njej? S prenosom določenih pristojnosti na Evropsko unijo je ta vendarle povezana skupnost. Odločitve, sprejete v EU, vplivajo na vse članice. Neposredno. Direktive so del zakonodaje držav članic. Skupne odločitve, čeprav jih je težko sprejemati na tako visoki ravni, obvezujejo vse. Obstajajo tudi sankcije, če jih države ne spoštujejo. Na evropski ravni je dogovorjena denarna politika, odloča se o socialnih standardih za vso Unijo, poteka medsebojno pretakanje sredstev, kar naj bi omogočalo izenačevanje razvitosti v vseh delih EU. Po zaslugi tega je Slovenija marsikaj zgradila, obnovila, pomagala ljudem in gospodarstvu.

Evropa je, tudi zaradi EU, najbolj socialno pravičen del sveta. Seveda je ogromno prostora za izboljšanje, a vendarle so življenjski standard, socialno varstvo, delavske pravice, demokracija … na najvišji ravni na svetu prav v Evropi. Po njeni zaslugi celo v Sloveniji v zadnjem času popravljamo zakonodajo: pravica do odklopa, direktiva o minimalnih plačah, zaščita žrtev nasilja, žvižgačev, vse to so ureditve, o katerih se, roko na srce, sami v lastni državi ob stanju socialnega dialoga, ki ga imamo, sploh ne bi mogli dogovoriti. Tudi nova prihajajoča evropska direktiva o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu bo pripomogla k izboljšanju položaja velike skupine državljanov. Seveda se tu omejujem zgolj na »naša« področja. Tem in področij, ki jih ureja EU, je veliko in vse se tičejo našega vsakdanjega življenja: od varnosti, zdravja do čebel, če hočete.

Daleč od oči, daleč od srca?

Nekako se zdi, da je daleč od srca, kar je daleč od oči. Zato Evropska unija in vse, kar je z njo povezano, postane aktualna zgolj ob volitvah v evropski parlament, pa še takrat nas ne zanima zelo, saj so bruseljske institucije vendarle nekako odtujene od nas in nam zato tuje. Nekaj pa je povsem jasno. Naše življenje v Evropi je vedno bolj povezano in soodvisno. Ni vse na našem parlamentu, predsedniku vlade ali komerkoli v Sloveniji. Vedno več je odvisno od predstavnikov, ki jih pošiljamo v Bruselj. Če bomo izbrali črno, potem bomo imeli črno, če bomo izbrali zeleno, potem bo zeleno. Da ne bo dvoma, barve so izbrane zgolj naključno … A vendarle drži: če se bo večina v evropskem parlamentu nagibala k varčevanju, omejevanju različnih pravic (na primer tiste do splava), liberalizaciji trgov, deregulaciji, sovraštvu do vsega, kar je tuje, bo Evropa drugačna celina, kot če bodo evropski poslanci in poslanke pristaši demokracije, socialnih pravic, mirnega reševanja sporov ter pripravljeni pomagati tudi tistim, ki bežijo iz svojih držav.

Odločitev je v naših rokah, mi odločamo, ali gremo na volitve in koga volimo. Pozanimajmo se, kaj nam na rokah ponujajo kandidati, in bodimo kritični do tega. Med in mleko ne bosta tekla nikoli, kdor ju obljublja, laže. Poslušajte, kdo bo omenjal delavke in delavce, kdo bo govoril o pravicah državljank in državljanov. Če vam je do teh pravic, boste našli prave kandidate.

Tisto, kar nam je Evropa zagotavljala od druge svetovne vojne dalje, je bil mir. Mir je danes pomemben bolj kot kadarkoli. In nikoli še ni bil tako ogrožen. Pojdite na volitve in volite za Evropo, ki bo še naprej zagotavljala mir in si prizadevala za boljše življenje državljank in državljanov. Da ne bo mrknilo sonce …

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS,
foto Dušan Cvetanović/Pexels

Delavska enotnost

Ta komentar je bil najprej objavljen v tematski številki z naslovom Kam gre Evropa? (maj 2024) Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 82 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod tematske številke Kam gre Evropa? pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko: