Razmišljamo o dostojni starosti – Prehod v upokojitev naj bo dostojen

25. 10. 2019

Upokojitev je, kot pišemo v oktobrski tematski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, z naslovom Dostojna starost, življenjska prelomnica, ki ne glede na to, kako željno jo kdo pričakuje, s seboj prinaša številne spremembe. Da bi bil prehod v upokojitev čim manj stresen, lahko poskrbimo že pred dnevom D in se nanj ustrezno pripravimo. K temu lahko prispeva tudi delovno okolje, katerega sestavni del je tudi sindikat.

V enem od slovenskih podjetij so nam sindikalisti zaupali, da sindikat starejšim delavcem pomaga na različne načine. Če so preobremenjeni, se poskuša pogovoriti z delodajalcem, da jih razbremenijo ali premestijo na lažje delovno mesto oziroma jim zagotovijo prožnejši urnik ali celo postopno zmanjšanje števila ur in s tem postopen prehod v polno upokojitev. To ni vedno enostavno, zavedati pa se moramo, da je še težje starejšim delavcem priznati, da imajo pri delu težave, ali celo moledovati za lažje delo. Pogosto raje »samo še malo« potrpijo, zato so mnogi pod fizičnim in psihičnim pritiskom.

Kako občutimo prehod?

Za dve tretjini slovenskih upokojencev in upokojenk je upokojitev nagrada za dolgoletno delo, tretjina pa jo vidi kot rešitev iz neznosnih razmer v službi, so ugotovili raziskovalci. Iz tega sklepajo, da so delovne razmere za starejše pri nas neustrezne. V Sloveniji bi bilo poleg dviga starostne meje za upokojitev treba zagotoviti tudi dovolj delovnih mest za starejše, jih prilagoditi in izboljšati delovne razmere, da bi bili delavke in delavci z njimi bolj zadovoljni in bi brez problemov dočakali upokojitev. Le tako lahko pričakujemo, da bodo nove in nove pokojninske reforme z željami po vztrajnem podaljševanju delovne aktivnosti vzdržale tudi v praksi.

Upokojenci in upokojenke na splošno ugotavljajo, da imajo po upokojitvi več časa za svoje hobije in najbližje, a manj denarja. Zato želijo tisti, ki jim to dopušča zdravje in so za delo motivirani, v svojem delovnem okolju pa zaželeni, podaljšati kariero. Pri tem poleg finančnega stanja igrajo odločilno vlogo še občutek avtonomije, veselje do dela in pripadnost organizaciji. Mnoge starejše je pred upokojitvijo tudi strah odvisnosti od drugih, prav tako pa jih muči občutek nekoristnosti.

Aktivni in motivirani do konca

Če delovne organizacije starejšim zaposlenim dajejo možnost za nadaljnji razvoj kariere vse do upokojitve, so ti pri svojem delu učinkovitejši, poveča se njihova motivacija za delo in zmanjša odsotnost z dela. Zadovoljni ljudje imajo do upokojitve pozitivnejši odnos.

Na prehod se ustrezno pripravimo

Da so priprave pri prehodu v nov status zelo pomembne, ugotavljajo tudi strokovnjaki. Delovno okolje, iz katerega se ljudje upokojujejo, lahko bodočim upokojencem pri tem pomaga. Stereotip, da so starejši delavci manj učinkoviti, manj kreativni, manj dojemljivi za novosti in usposabljanja ter več časa odsotni z dela kot mlajši, je po raziskavah najbolj pogost med najmlajšimi, t. i. generacijo y, to pa zato, ker večina med njimi še ni imela priložnosti delati s starejšimi sodelavci in sodelavkami.

V organizacijah, kjer izvajajo starostno diskriminacijo (o t. i. starizmih pišemo posebej) in zaposlujejo le na podlagi starosti, starejšim sporočajo, da so zanje manj dragoceni. Gre za kratkovidno početje, saj raziskave kažejo, da so delovna okolja, v katerih so tako delovna vnema in energija mlajših kot znanje in izkušnje starejših, najbolj učinkovita. V eni od slovenskih medijskih hiš, kjer so želeli ugotoviti, koliko naredijo njihovi novinarji glede na starost, so presenečeni in proti pričakovanju vodstva, ki je želelo dokazati, da so starejši in »dražji« delavci manj učinkoviti, ugotovili, da so pravzaprav precej bolj učinkoviti.

Ali vemo dovolj?

Sindikati in sindikalisti naj se potrudijo razumeti potrebe in težave starejših delavk in delavcev. Prav bi bilo tudi, da se poučijo, kako jim pomagati pri pripravi na upokojitev. Več znanja z omenjenega področja bi koristilo tudi delodajalcem, ki se marsikdaj niti ne zavedajo, kakšne probleme, želje in potrebe imajo starejši delavci in delavke.

Trganje vezi je lahko boleče

V delovnih okoljih, kamor se upokojeni sodelavci in sodelavke ne vračajo niti na novoletne zabave (če jih na katerikoli takšni dogodek sploh povabijo) in se v loku izogibajo nekdanjim sodelavcem, je gotovo veliko stvari šlo narobe. Predvsem so lahko problematični medčloveški odnosi, še več napak pa lahko sodelavci naredijo v zelo občutljivem obdobju, ko nekdo odhaja v pokoj.

To, da se sodelavcu ob upokojitvi zahvalimo za njegov prispevek k delu organizacije, spada v delovno kulturo. Drobna pozornost nekomu, ki zapušča delovni kolektiv, je pomembna tudi za tiste, ki ostajajo, saj jim sporoča, da so za delodajalca pomembni kot ljudje in ne le kot strošek dela ali vir dobička.

Prijateljski socialni stiki na delovnem mestu so pomembni za dobro počutje in večjo motivacijo vseh zaposlenih za doseganje skupnih ciljev. Za organizacijo je torej vlaganje v dobre odnose in ustrezno klimo med zaposlenimi zelo pomembno. V Sloveniji pa so raziskovalci ugotovili, da prijateljski odnosi na delovnem mestu ne vplivajo bistveno na poznejše upokojevanje. To je bolj povezano s tem, ali je delavec opravljal težko fizično ali intelektualno delo. Odnosi pri delu pa so pomembni pri prehodu v upokojitev, saj so pomemben gradnik posameznikove socialne mreže.

Za vsakega med nami je zelo pomembno, da gradi svojo socialno mrežo tudi zunaj delovnega okolja. Bolj kot ohranjanje stikov z nekdanjimi sodelavci in sodelavkami na posameznikovo zadovoljstvo vpliva kakovost odnosov z družino in prijatelji, ki niso povezani z delom, opozarjajo strokovnjaki. In vendar je težko delati tam, kjer so stiki slabi, kjer so delavke in delavci podvrženi različnim oblikam pritiska in kjer ni razumevanja za njihove potrebe. In seveda, dobre in slabe odnose nosimo s seboj, domov in v službo.

Vloga kadrovskih služb

Medtem ko so mnoga podjetja pred leti že opuščala kadrovske službe, zdaj v marsikaterem že ugotavljajo, da je delo s kadri pomemben vir poslovne uspešnosti.

In vendar naj bi imela manj kot polovica podjetij v Sloveniji (raziskava je stara že desetletje) kadrovski načrt upokojevanja zaposlenih. Le slaba tretjina si prizadeva zadržati starejše. Tisti, ki tega ne počnejo, navajajo, da se jim to ne zdi potrebno ali smiselno. Razlog pa je tudi v starejših, ki so se menda navadili na t. i. kulturo zgodnjega upokojevanja.

Predupokojitveni programi v Sloveniji še niso stalnica, jih je pa vse več. Vsak ukrep ni primeren za vsako organizacijo, je pa njihov izbor dovolj širok, da izgovorov ne bi smelo biti. Bistveno za starejšega delavca ali delavko pred upokojitvijo je, da se ne počuti odveč. Za to lahko organizacija poskrbi tudi s sistemom mentorstva in prenosa njegovega znanja na naslednika. Gradnja dobrih medgeneracijskih odnosov je pri tem bistvena. Potrebni so tudi ukrepi, ki prilagajajo naloge delavcev njihovim zmožnostim tako glede delovnega časa kot fizične zahtevnosti. V nekaterih organizacijah, kjer te ukrepe že izvajajo, navajajo tudi, da starejšim delavkam in delavcem omogočajo premestitev na drugo delovno mesto.

Delodajalcem, ki želijo svojim delavkam in delavcem zagotoviti dostojen prehod v pokoj, so na voljo različni prijemi. Najmanj, kar lahko naredijo, je, da jih v zadnjem obdobju njihovega dela napotijo (v službenem času, seveda) na izobraževalna srečanja, pri katerih denimo sodelujejo gerontologi, pravniki, finančni strokovnjaki, nutricisti in drugi strokovnjaki, ki udeležencem predstavijo priložnosti, izzive in morebitne nevšečnosti, značilne za tretje življenjsko obdobje. Zelo koristne so lahko tudi teme, povezane z organizacijo in strukturiranjem časa po upokojitvi, pomenom zdrave prehrane, koristnostjo športnih aktivnosti in dodatnim izobraževanjem v tretjem življenjskem obdobju, urejanjem družinskih odnosov, tehnikami sproščanja, preprečevanjem padcev, izogibanjem zasvojenosti, skrbnem, z varnim finančnim poslovanjem po upokojitvi in podobnim. Pred upokojitvijo je koristno tudi ukvarjanje z bolj zahtevnimi temami, ki zadevajo preprečevanje stresa, ohranjanje zdravja, odnos do smrti in žalovanja ter druga vprašanja, s katerimi se srečujejo starejši ljudje.

Pomemben del predupokojitvenih praks za zaposlene je tudi organizacija srečanj in delavnic za manj stresen prehod v upokojitev, vključevanje v programe promocije zdravja, pri katerih zaposleni spreminjajo škodljive navade, svetovanje pri finančnih zadevah, organiziranje t. i. izhodnega upokojitvenega pogovora, pri katerem se posamezniku zahvalijo in ga pozitivno pospremijo v novo življenjsko obdobje.

Zamolčana tema

Pogosto zamolčana tema, ki se je v delovnem okolju sploh ne lotevamo, je tudi menopavza žensk oziroma andropavza ali klimakterij pri moških. Povezana pa je seveda s staranjem (običajna je med petinštiridesetim in petinpetdesetim letom) in usihanjem plodnosti ter pri tem z nekaterimi bolj ali manj izrazitimi in od posameznika odvisnimi zdravstvenimi težavami, ki se jim je težko izogniti. Mnoge so sicer »le moteče«, lahko pa so tudi vzrok za večje telesne in duševne spremembe, ki pogosto vplivajo tudi na odnose na delovnem mestu in na delazmožnost posameznice oziroma posameznika. Pretirano potenje, nespečnost, razdražljivost in nihanje razpoloženja, težave s koncentracijo in spominom, porušenje hormonskega ravnovesja, glavoboli, slabost, celo občutki tesnobe in depresije so le nekatere med njimi.

Dnevi potem

Ni nepomembno tudi to, da ohranimo z upokojenim sodelavcem ali sodelavko stik tako, da ga povabimo na prireditve, mu pošljemo voščilo ob novem letu ipd., ga kdaj tudi pobaramo za nasvet.

Na pot upokojitve pa se vendarle odpravi vsak posameznik sam. Kako to stori, je odvisno od več dejavnikov, zlasti pa od njega samega. Pomoč okolja je vsekakor zaželena in koristna.

Mojca Matoz

Razbijmo mite o starosti!

Letos oktobra je zagovornik enakih možnosti na ljubljansko okrajno sodišče vložil tožbo proti Društvu kolesarskih sodnikov Slovenije. Vzrok? Diskriminacija zaradi starosti. Predlagatelj se je obrnil nanj, ker mu po dopolnjenem sedemdesetem letu niso več pustili soditi na tekmah.

Starost oziroma podatek o letnici rojstva je osebna okoliščina, in diskriminacija na osnovi kakršnekoli osebne okoliščine je prepovedana. Z besedo starizem označujemo ne le diskriminiranje, ampak tudi stereotipiziranje na osnovi starosti. Gre za odpor do vsega, kar je povezano s staranjem, in odpor do starejših ljudi, za njihovo osebno ali/in družbeno podcenjevanje, preziranje, zapostavljanje in izrivanje na družbeni rob.

Zgodbe, ki jih doživljajo starejši, so lahko boleče. In družba se bo morala kot razvitejši del planeta (vanj spada tudi Slovenija) zaradi staranja populacije še toliko bolj spopasti z odnosom do starejših. Kult mladosti in stigma do starejših sta lahko namreč tudi izredno neproduktivna. Miselnost, da starejši po določeni starosti ne zmorejo več dovolj in da se morajo umakniti ter prostor (in službe) prepustiti mlajšim, ni le nekorekten. Žal tudi pri nas pristojne institucije zaznavajo zlorabe starejših in njihovo zanemarjanje.

Ne le družbeno breme

Starejše osebe pogosto tudi mediji, oglaševalci in umetniški ustvarjalci prikazujejo stereotipno kot bolne, revne, onemogle, neučinkovite in neaktivne, ali pa so prikazani tudi kot otročji, ranljivi, senilni, zbegani, nerazumni, brez stika z realnostjo … Pogosto je prikazan tudi medgeneracijski konflikt, pri katerem starejši jemljejo mladim, ali pa so starejši popolnoma nesposobni pri uporabi sodobnih tehnologij. Oboje ne drži. Še več, starejši pogosto pomagajo mlajšim, jim recimo čuvajo otroke, jih učijo in z njimi delijo svoje izkušnje, veliko potujejo, berejo. Ali veste, kdo je Boris Pahor?

Odnos do starejših je treba ozavestiti, biti mora primeren in dostojen. Letnica rojstva ne sme biti razlog za nesprejetost v družbi in delovnem okolju. Starost ni le bolezen in niso le (grde) gube, temveč gre lahko za zelo kreativno življenjsko obdobje, polno znanja in izkušenj.

Starejši, tako kot vse druge generacije, niso homogena skupina neželenih posameznikov, ki bi ji lahko pripisali enoznačne lastnosti. Starejši so v življenju že veliko doživeli in prav je, da jim prisluhnemo, da jih ne prepustimo osamljenosti (mnogi niti ne prosijo za pomoč) in da sistemsko poskrbimo zanje, ko so potrebni naše pomoči.

Staranje seveda ni samo osebni, temveč tudi kompleksen družbeni proces, ki s sabo prinaša številne učinke. Posebej ženske se lahko, opozarjajo strokovnjaki, znajdejo dvojno diskriminirane. Staranje se namreč zdi nekoliko bolj družbeno sprejemljivo za moške, ki naj bi z njim pridobivali bolj »moške« sposobnosti, kot so avtonomija, kompetentnost, modrost, izkušenost, odločnost, medtem ko naj bi ženske s staranjem izgubljale določene lastnosti, kot sta denimo lepota, materinskost oziroma možnost imeti otroke, ki jih tradicionalno pripisujemo prav njim.

Starostniki in starostnice niso le družbeno breme. Neoliberalna izkrivljena predstava, da so starejši le strošek, ter drvenje v vse ostrejši kapitalizem in k vse večjim dobičkom ne smeta biti vzrok za rušenje pozitivnega odnosa do starejših. Ti morajo biti v družbo vključeni enakopravno, nikakor ne smemo dopustiti njihovega razčlovečenja in popredmetenja.

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!

Objavljeno besedilo je skupek člankov, ki sta bila pod naslovoma Prehod v upokojitev naj bo dostojen ter Razbijmo mite o starosti! (avtorica obeh je Mojca Matoz) ločeno objavljena v tematski številki Delavske enotnosti o dostojni starosti (oktober 2019).