Čestitka ob 1. in 2. maju

30. 4. 2013

Ne smemo pozabiti: prvič so praznovali mednarodni praznik dela, 1. maj,  v Sloveniji leta 1890. In potem vsako leto.

 

Praznik je preživel vojne, razpad držav in napovedi mnogih, ki niso videli pomena tega praznika.

 

Praznik dela je postal simbol delavk in delavcev, simbol našega boja za delavske in socialne pravice.

 

Praznik dela opozarja, da delavci niso blago – da imajo pravico živeti človeka vredno življenje.

 

Praznik opozarja, da nobena delavska pravica ni bila podarjena, ni večna, za prav vsako delavsko pravico se moramo boriti.

 

Praznik opozarja, da se moramo v času brutalnega neoliberalizma upirati le združeni in povezani.

 

In na kaj opozarjamo, kaj zahtevamo letos od države in delodajalcev?

 

Najprej od države.

 

Krize niso povzročili ne delavci in ne upokojenci, zato se mora ta kriza reševati na povsem drug način, kot se to počne pri nas in v Evropski uniji. Sedanja pot, ki je pot ekstremnega varčevanja in zniževanja standarda ljudi, je pot, ki uničuje gospodarsko rast, uničuje podjetja, povečuje brezposelnost in revščino.

 

Upreti se moramo pritiskom bonitetnih hiš, Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega monetarnega sklada, pritiskom institucij, ki vidijo glavni cilj doseganje takojšnje konsolidacije javnih financ, ne glede nato, kaj to prinaša ljudem.

 

Da, potrebno je sanirati bančni sistem, toda hkrati je potrebno rešiti podjetja, ki jim grozi uničenje: PEKO, CIMOS, MURA, LIVARNA MARIBOR – potrebno je rešiti podjetja, ki zaposlujejo na tisoče ljudi.

 

Glavna prednostna naloga, glavni cilj bi moral biti ustvariti razmere, da bi brezposelni dobili delo, da bi dobili kvalitetna delovna mesta in delo za nedoločen čas, da bi delavci na negotovih oblikah dela imeli več pravic, več varnosti.

 

Delavske pravice, plače in pokojnine niso sovražnik razvoja. V Sloveniji in v Evropski uniji morajo socialne pravice imeti prednost pred ekonomskimi pravicami. Politiki bi morali iskati izhod iz krize z več zaupanja v ljudi, z več neposredne demokracije in ne s spreminjanjem ustave, v katero žele postaviti še več ovir, zidov, da bi omejili ljudem pravico, da bi, če bi bilo to potrebno, z uporabo referenduma popravili slabe odločitev politikov. Politiki bi morali iskati izhod iz krize s krepitvijo pravne države, z zakoni, ki bi v prvi vrsti varovali najšibkejše, delavke in upokojence.

 

In kaj pričakujemo od delodajalcev?

 

Spoštovanje dostojanstva zaposlenih, spoštovanje kolektivnih pogodb, ustvarjanje pogojev za delovna mesta, na katerih bo varovano zdravje delavk in delavcev, sprejemanje takšnih poslovnih odločitev, ki bodo zagotavljala delo in dobre plače zaposlenim.

 

Skratka: v Sloveniji na odločitve ne smejo imeti odločilnega vpliva le bonitetne hiše in gospodje iz Bruslja, Slovenija smo tudi delavke, delavci, mladi in upokojenci in zato morajo biti odločitve, ki se sprejemajo pri nas, sprejete po naši meri. Zato moramo graditi Slovenijo predvsem po podobi, v kateri se bo upoštevala solidarnost in socialna pravičnost.

 

Vsem članicam in članom sindikatov, združenih v ZSSS, čestitam 1. maj! Da, in 2. maj, ki je tudi še naprej naš praznik!

 

mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS