Bruto ali neto? Kakšna je razlika med povečanjem bruto ali le neto plače na račun nižjega plačila dohodnine?

25. 2. 2022

V naši rubriki ZSSS svetuje odgovarjamo na naslednje vprašanje:

V zadnjem času je veliko govora o povišanju neto plač na račun nižjega plačila dohodnine. Sindikati opozarjate na potrebo po višanju bruto plač in menda niste navdušeni nad dvigovanjem le neto plač. Zakaj? Mi, prosim, lahko pojasnite, kakšna je zame razlika, če se povečajo bruto ali neto plače?

Odgovor:

Delavec ima v pogodbi o zaposlitvi zapisano osnovno plačo. Ta je določena na osnovi sistemizacije delovnih mest in mora biti najmanj v takšni višini, kot znaša najnižja osnovna plača ustreznega tarifnega razreda, v katerega je razvrščeno delovno mesto, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, in najmanj v višini zakonsko določenega zneska minimalne plače, če je bil delavec ves mesec na delu.

Višine najnižjih osnovnih plač po tarifnih razredih so določene v kolektivnih pogodbah (KP), izpogajanih med predstavniki delodajalcev in sindikatov. Ko se pogajalci dogovorijo za višje najnižje osnovne plače po tarifnih razredih kolektivnih pogodb, se posledično povečajo tudi osnovne plače zaposlenih, predvsem ko so nižje, kot je znesek najnižjih osnovnih plač po KP. Osnovne plače in najnižje osnovne plače so določene v bruto zneskih.

Delavkam in delavcem poleg osnovne plače pripadajo tudi dodatki: za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja in nevarnosti pri delu, če niso vsebovani v zahtevnosti dela in s tem vključeni v osnovno plačo, in dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (za nočno delo, za delo na praznik, za izmensko delo idr.), ki se izplačajo le za čas dela v neugodnih pogojih, ter dodatek za delovno dobo. Višina dodatkov se lahko v kolektivni pogodbi določi v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače oziroma od ustrezne bruto urne postavke. Sestavni del plače sta tudi del plače za delovno uspešnost, ki je podrobneje urejena v kolektivni pogodbi ali v splošnem aktu delodajalca, in poslovna uspešnost, če je dogovorjena s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Bruto plača je seštevek vseh naštetih sestavin (osnovna plača, dodatki, del plače za delovno uspešnost, poslovna uspešnost), in ko se povečajo osnovne plače, to vpliva tudi na višje zneske dodatkov in delovne uspešnosti, saj je običajno osnova za njihov izračun osnovna plača. Posledično dobimo toliko višjo bruto plačo.

Od bruto plače se delavcu odtegnejo prispevki delojemalca za socialno varnost in akontacija dohodnine in delavec dobi neto plačo, ki se mu nakaže na njegov transakcijski račun.

V skladu z Zakonom o prispevkih za socialno varnost prispevki delojemalcev za socialno varnost znašajo 22,10 odstotka od njegove bruto plače. Gre za prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje. Plačevanje prispevkov omogoča delovanje socialne države, na ta način država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo zavarovanje.

V skladu z Zakonom o dohodnini se davek od plače oziroma dohodnina odtegne po davčnih stopnjah od neto davčne osnove ‒ to dobimo, ko od bruto plače odbijemo prispevke delojemalcev za socialno varnost in davčne olajšave. Pomembno vlogo pri izračunavanju akontacije dohodnine igrajo davčne olajšave – gre za zmanjšanje obveznosti plačila dohodnine, kar pomeni za delavca nižje plačilo dohodnine in posledično večje izplačilo neto plače. Med davčne olajšave uvrščamo splošno olajšavo, ki se prizna vsakemu davčnemu zavezancu, osebno olajšavo (invalid s 100-odstotno telesno okvaro), posebne osebne olajšave za nekatere poklice, ki samostojno opravljajo specializiran poklic (novinarji in samostojni kulturni delavci), in posebne olajšave (vzdrževani družinski člani). Z davki plačujemo plače učiteljev, gasilcev, policistov in drugih javnih uslužbencev, z njimi vzdržujemo šolske stavbe in vrtce, subvencioniramo javni prevoz, starševski in otroški dodatek, malico, nujno interventno pomoč, velikokrat se iz naslova plačanih davkov prispeva tudi denar za pokojnine in brezplačno zdravstvo.

Kaj pridobite, če se vam poveča bruto plača?

• Višjo odpravnino, višjo jubilejno nagrado

Ko se delavec upokoji, dobi odpravnino ob upokojitvi. Njena višina je odvisna od višine delavčeve bruto plače, če je ta višja od povprečne mesečne bruto plače v RS za pretekle tri mesece. Delavec lahko izgubi zaposlitev iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in v tem primeru je upravičen do odpravnine po 108.členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Tudi v tem primeru prinaša višja bruto plača tudi višjo odpravnino, saj je osnova za izračun te odpravnine povprečna mesečna bruto plača, ki jo je prejel delavec, ali ki bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Višje bruto plače lahko pomenijo tudi višje jubilejne nagrade, in sicer takrat, ko se te odmerijo v odvisnosti od delavčeve bruto plače.

• Višje nadomestilo plače zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni, nege ali poškodbe

Ko delavec zboli ali se poškoduje, je upravičen do nadomestila  plače zaradi bolniške odsotnosti. Osnova za obračun tega nadomestila plače je, ko se obračuna po določilih Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), bruto plača delavca v preteklem mesecu, medtem ko se ob daljši odsotnosti in negi obračuna v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in po določilih Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Osnova za obračun tega nadomestila je povprečna bruto plača in nadomestila plače v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. V obeh primerih torej pomeni višja bruto plača delavca posledično tudi višje nadomestilo plače zaradi bolezni, nege ali poškodbe.

• Višje starševsko nadomestilo

Osnova za posamezno vrsto tega nadomestila (materinski dopust, očetovski dopust, starševski dopust) je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih. Torej, višja bruto plača pomeni tudi višje starševsko nadomestilo.

• Višje nadomestilo za čas brezposelnosti

Osnova za obračun nadomestila za čas brezposelnosti je povprečna bruto plača, ki jo je delavec prejel v obdobju osmih mesecev pred nastankom brezposelnosti, oziroma če je mlajši od 30 let in je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih. Kot osnova za obračun tega nadomestila se upošteva povprečna bruto plača iz obdobja preteklih pet mesecev pred nastankom brezposelnosti. Ponovno ugotavljamo, da povečanje bruto plače pomeni tudi povečanje nadomestila za čas brezposelnosti, če delavec ostane brez dela.

• Višjo pokojnino

Pokojnine se odmerijo od pokojninske osnove. Pokojninska osnova je sestavljena iz najugodnejšega povprečja mesečnih osnov zaposlenih, znižanih za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v RS, in sicer v katerihkoli zaporednih 24 letih zaposlitve od 1. 1. 1970 dalje. Torej, višje bruto plače pomenijo višje neto plače, kar pomeni višjo pokojninsko osnovo in posledično višjo pokojnino.

• Višji znesek vplačanih prispevkov

S prispevki se omogoča delovanje socialne države, kar pomeni, da se ob povečanju bruto plače posledično vplačajo višji zneski prispevkov in s tem se omogoča boljše delovanje socialne države.

• Višjo neto plačo

Zaposlenim veliko pomeni, kakšna je višina neto plače, ki jo na koncu dobijo nakazano na svoj transakcijski račun, in če se poveča njihova bruto plača, to pomeni tudi višji znesek neto plače.

Kaj torej pridobite, če se vam poveča le neto plača na osnovi povečanja splošne olajšave in s tem nižjega plačila dohodnine?

Samo in izključno višjo neto plačo.

Jolanda Lašič, dipl. ekon., 

regijska sekretarka v ZSSS Območni organizaciji Podravja in Koroške,

foto Josh Appel/Unsplash

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!