Bo vlada popustila pred izsiljevanjem avtoprevoznikov?

21. 5. 2020

Zadnje dni spremljamo izjave predstavnikov delodajalcev prevoznikov, da pričakujejo posebno vključitev v protikoronske ukrepe, sicer grozijo s protesti in upočasnjevanjem prometa.

Ne trdimo, da tudi ta panoga ni utrpela posledic uvedbe posebnih razmer kot tudi marsikatera druga, ki so ji namenjeni splošni državni ukrepi spodbud. Popolnoma je ohromljen avtobusni promet, namenjen turizmu, dva meseca so stali avtobusi javnega prevoza.

Kar pa se tiče delodajalcev v tovornem prometu, grožnje z blokadami cest, če jim država ne da, kar zahtevajo, naš sindikat spremlja odprtih ust.

• Drži, gre za panogo, ki prinese velik odstotek bruto domačega proizvoda, kazalniki so odlični. Hkrati pa gre, neverjetno, za panogo, z eno najnižjih povprečnih plač v Republiki Sloveniji!
• Gre za panogo, v kateri država že leta izgublja milijone vplačil v zdravstveno, pokojninsko in druge blagajne, saj je večinska praksa avtoprevoznikov ustni dogovor plačila na kilometer (npr. 13 centov na prevoženi kilometer, brez vseh drugih dodatkov, brez nadur …), nato pa goljufiv prikaz minimalne plače, preostali znesek pa se nakaže v obliki povračila stroškov.
• Gre za panogo, v kateri so redka podjetja, ki delavcem plačujejo dodatno poklicno zavarovanje, ki so mu zakonsko obvezani. Vsak delodajalec s tega naslova prihrani približno 1500 evrov na letni ravni na račun delavčeve pokojnine. To je 1.500.000,00 evrov na leto na vsakih tisoč delavcev te panoge, ki bi morali priteči v blagajno KAD. Ocenjujemo, da pogoje za vplačilo zneskov izpolnjuje več kot 20.000 ljudi (torej vsaj 30 mio/leto). Država je do sedaj delavce napotovala na individualne tožbe, teh je, razumljivo, malo.
• Gre za panogo, v okviru katere zdaj dnevno prejemamo plačilne liste voznikov, ki nam kažejo, kako je na njej sicer prikazano izplačilo kriznega dodatka iz interventnega zakona (200,00 evrov mesečno po ZIUZEOP), za enak znesek pa so zmanjšana povračila stroškov. Na avtoprevoznike tako ne vpliva niti povišanje dnevnic, niti minimalne plače, niti zakonsko določeno izplačilo dodatka … vozniku se ne pozna nič. In te voznike bi delodajalci zdaj poslali, da motijo promet po Sloveniji, da bo delodajalec pridobil dodatno ugodnost? Če kdo, so delavci tisti, ki bi morali že zdavnaj dvigniti svoj glas.
• Gre za panogo, ki jo je Republika Slovenija že od začetka obravnavala kot ključno. Tovornjakarji so bili edini, ki so kljub zaprtim mejam tvegali svoje zdravje in se dnevno podajali čez, da so nam polnili hladilnike in dostavljali vse, kar smo si zaželeli prek spleta. Med njimi so tudi taki, ki so zato zboleli in bolezen prinesli nazaj v državo. In delali so veliko. Slovenija se je odločila celo za odobritev odstopanja od členov št. 6, 7 in 8 Uredbe Evropske skupnosti 561/06, in sicer v obdobju od 16. 3. 2020 do 14. 4. 2020, tako za domače/notranje prevoze blaga kakor tudi za mednarodne prevoze. S tem je omogočila, da so morali vozniki delati dlje, in jim skrajšala odmore in počitke. Ko smo nato predstavnikom delodajalcev na OZS in GZS podali pobudo, da skupaj nastopimo za višje izplačilo kriznega dodatka, s katerim bi se voznikom za požrtvovalnost zahvalili, je bilo vse tiho.
• V pristojni krizni skupini ministrstva za infrastrukturo so bili vseskozi predstavniki delodajalcev, vključitev predstavnikov zaposlenih pa se odgovornim na ministrstvu kljub pozivu ni zdela potrebna.

Resnično pričakujemo, da se bo ministrstvo za infrastrukturo, z g. Jernejem Vrtovcem na čelu, finančno ministrstvo z g. Andrejem Šircljem ter seveda vlada kot celota znala odločiti preudarno in v zaščito interesov ne posamezne vplivne skupine, temveč vseh ljudi v Sloveniji.

Saška Kiara Kumer,

generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ)