ZSSS razlaga: Ali je plača res skupno premoženje zakoncev?

4. 4. 2024

Tudi članice in člani sindikata, sindikalistke in sindikalisti smo ljudje, ki se tako kot vsi drugi zaljubljamo in razhajamo, poročamo in ločujemo … Zato smo se odločili za razmislek o premoženjskih odnosih med zakoncema in o osnovnih načelih oziroma predpisih, ki jih urejajo, povprašali našo sodelavko Kristino Gomboc Nikolić iz službe pravne pomoči ZSSS.

Premoženjske odnose med zakoncema so urejali že prvi znani predpisi. Med letoma 1795 in 1750 pred našim štetjem je bil v Mezopotamiji v klinopisu zapisan Hamurabijev zakonik, ki vsebuje kar 282 členov, posvečenih ureditvi premoženjskih odnosov med zakoncema. Ureditev se je čez čas spreminjala, pri tem pa je skoraj neverjetno, da od omenjene nam prve znane ureditve današnja pravzaprav ni bistveno drugačna.

Življenjska skupnost predpostavlja interes za pridobivanje in delovanje v skupno dobro obeh zakoncev in obsega tudi ekonomsko oziroma gospodarsko skupnost. Pri tem je konstitutivni element za nastanek skupnega premoženja delo zakoncev, ki ga predstavlja katerakoli pojavna oblika, v okviru katere je ustvarjena določena vrednost. Vrednost ustvarjata zakonca z dohodkom, ki ga pridobivata z delom v okviru zaposlitve oziroma opravljanja poklica (tako ustvarjeni dohodek velja za skupno premoženje), pa tudi z vsakim drugim delom, namenjenim zadovoljevanju potreb skupnosti obeh zakoncev, kot je na primer pomoč zakonca drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsaka druga oblika dela in sodelovanja pri opravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
Družinski zakonik v 65. členu določa, da za zakonca velja zakoniti premoženjski režim, razen če se o vsebini premoženjskega režima dogovorita s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (t. i. ženitno pogodbo). V tem primeru velja za njiju pogodbeni premoženjski režim.

Posebno in skupno

Zakoniti premoženjski režim je režim premoženjske skupnosti za skupno premoženje zakoncev in režim ločenega premoženja za posebno premoženje vsakega od zakoncev.

Posebno premoženje vsakega od zakoncev je premoženje, ki ga je vsak od zakoncev pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze (na primer z darili ali dedovanjem). Ne glede na izvor ali način pridobitve so posebno premoženje zakonca stvari manjše vrednosti za izključno njegovo osebno rabo (77. člen družinskega zakonika).

Skupno premoženje zakoncev pa so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev (67. člen družinskega zakonika). Skupno premoženje zakoncev pripada zakoncema skupaj (68. člen). Premoženjska pravica, pridobljena z delom, pa je tudi plača, zato spada v skupno premoženje.
Družinski zakonik v istem členu določa tudi, da je skupno premoženje zakoncev tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. Ker je plača skupno premoženje, je torej skupno premoženje tudi vse, kar je s plačo kupljeno. To pomeni, da je vaš avto, za katerega ste vsak mesec privarčevali del plače, skupno premoženje vas in vašega zakonca, ki za avto denimo ni finančno prispeval.

Nekaj primerov

Če vam od plače trgajo kredit za stanovanje, je tudi ta kredit plačan iz skupnega premoženja, obenem pa je tudi stanovanje, ki ste ga plačali s kreditom, skupno premoženje. Tudi loterijski dobitek predstavlja skupno premoženje zakoncev, če je bil nakup srečke/listka financiran s sredstvi, pridobljenimi z delom, o čemer se je izreklo tudi že vrhovno sodišče.

Če se vrnemo k vašemu novemu avtu, je ta torej skupna lastnina obeh zakoncev. Družinski zakonik v 69. členu določa, da zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno. Avta brez soglasja drugega zakonca torej ne bi smeli prodati. Kadar zakonec z enostranskim razpolaganjem odtuji predmet skupnega premoženja, sodi namesto omenjenega predmeta v skupno premoženje denarni znesek, pridobljen z njegovo prodajo. Če pa je bilo z razpolaganjem oškodovano skupno premoženje (denimo, da je bila odsvojitev brezplačna ali pa je bila stvar prodana pod tržno ceno), lahko v skupno premoženje sodi še odškodninska terjatev (na primer razlika do vrednosti odtujene stvari).

Zakon sicer določa, da lahko eden od zakoncev razpolaga s premičnino manjše vrednosti ali opravlja pravne posle rednega upravljanja skupnega premoženja brez izrecnega soglasja drugega zakonca.

Deleži na skupnem premoženju

Deleži na skupnem premoženju niso določeni, na podlagi 74. člena družinskega zakonika pa velja zakonska domneva, da bi bila deleža na skupnem premoženju v primeru delitve deleža enaka. Zakonca lahko domnevo izpodbijata in dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti dohodke vsakega od zakoncev, pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom in družino, za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.

Če zakonske domneve ne izpodbijate, torej na podlagi zakona velja, da je polovica vašega novega avta last vašega zakonca. Zakaj je tako? Zakonska ureditev je do leta 2017 določala le obligatoren zakonit premoženjski režim, ki je bil v veljavi od leta 1976, in sicer je bil sprejet pod močnim vplivom socializma in delitve vlog v tedanji družbi. Do reforme področne zakonodaje je prišlo leta 2017 s sprejemom novega družinskega zakonika, ki omogoča sklenitev drugačnega dogovora med zakoncema. S tem se je Slovenija poenotila s standardi in nazori držav t. i. civilnopravne Evrope. Zakonca se od tedaj lahko dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. V njem se lahko dogovorita za premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze, kakor tudi za primer razveze. Pogodbo lahko skleneta pred ali med trajanjem zakonske zveze. Na podlagi že omenjenega 85. člena o sklenitvi pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij se določbe smiselno uporabljajo tudi za zunajzakonske partnerje.

Torej, če z drugim zakoncem (še) niste sklenili pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij, velja zakoniti skupni premoženjski režim, na podlagi katerega je vaš avto, kupljen z vašo plačo, last obeh zakoncev. Odgovor na naslovno vprašanje je tako pritrdilen, a le, če niste sklenili pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.

Kristina Gomboc Nikolić, služba pravne pomoči ZSSS,
foto Pixabay/Pexels

Še niste članica oziroma član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!