Sindikati opozarjamo: “Imamo eno najvišjih gospodarskih rasti, plač pa ne želijo zvišati”

Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam so na današnjem srečanju z novinarji izrazili nezadovoljstvo nad dialogom s predstavniki delodajalcev glede splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in zatrdili, da bodo vztrajali pri zahtevi po pogajanjih za ureditev omenjenega področja. Obenem pa ne bodo pristali na morebitne spremembe zakona o minimalni plači.

Kot je uvodoma dejala predsednica ZSSS Lidija Jerkič, že dve leti potekajo dogovarjanja z delodajalskimi organizacijami glede novega plačnega modela, medtem ko je obstoječi v zasebnem sektorju star kar trideset let. »Ni pripravljenosti za naslednji korak,« je opozorila in dodala, da je bil zakon o minimalni plači prav posledica slabega socialnega dialoga, ko se v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) niso uspeli dogovoriti glede ureditve omenjenega področja, kar je vlada ob negodovanju delodajalskih organizacij storila na lastno pest.

Po sprejemu zakona o minimalni plači je januarja dozorelo spoznanje o nujnosti sprejema socialnega sporazuma s sindikati zasebnega sektorja. Tega sicer zdaj pripravlja ministrstvo za delo. Sindikati zasebnega sektorja pa so delodajalcem poslali predlog splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. »Odgovor, ki smo ga dobili, je strnjen v en sam stavek, ki pravi, da je po prepričanju delodajalskih organizacij treba stopiti k sprejemu novega tripartitnega sporazuma, ki bo omogočil dvostranske pogovore. Če njihov odgovor razumemo pozitivno, se je treba najprej dogovoriti o kolektivni pogodbi. Če pa ga hočemo razumeti tako, kot je napisan, se ne bomo pogovarjali o ničemer, dokler ne bo sklenjen nov socialni sporazum, v okviru katerega se bomo dogovorili o vseh drugih stvareh,« je dejala predsednica ZSSS, ki si želi, da bi se čimprej skupaj usedli za isto mizo, čeprav nič ne kaže, da se bi to v bližnji prihodnosti lahko zgodilo.

Delodajalsko dogovarjanje mimo sindikatov

Spomnila je tudi na nedavno gostovanje predstavnice nemške gospodarske zbornice v Odmevih, kjer je svarila pred previsoko minimalno plačo pri nas in na besede predsednika vlade Marjana Šarca, ki je dejal, da bo treba glede minimalne plače sprejeti določen dogovor. Minimalna plača bi se morala po zakonu prihodnje leto zvišati na 700 evrov neto, iz nje pa bi bili izvzeti tudi vsi preostali dodatki (za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje delovne razmere). Prav to pa očitno sproža odzive pri predstavnikih delodajalskih organizacij. Na tiskovni konferenci je bilo moč slišati, da si prek gospodarskega ministra Zdravka Počivalška želijo sprememb že sprejete zakonodaje glede minimalne plače. »Januarja se bo spremenil zakon o minimalni plači in dodatki bodo izločeni. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederaciji sindikatov Pergam se nismo pripravljeni pogovarjati o spremembi veljavnosti zakona o minimalni plači ali preložitvi izločitve dodatkov na poznejši čas« je odločno dejala predsednica ZSSS in posvarila, da bodo v primeru sprememb glede minimalne plače uporabili vse razpoložljive možnosti, s katerimi bodo te preprečili. V skrajni sili bodo uporabili tudi možnost zakonodajnega referenduma.

S sindikati se delodajalci ne želijo pogovarjati

Dejala je še, da bi morali od tu graditi naprej ter se pogovarjati o splošni kolektivni pogodbi za zasebni sektor in o panožnih kolektivnih pogodbah za dejavnosti. »Delodajalci se niso pripravljeni pogovarjati niti o dvigu plač v panogah, kjer so dobički največji,« je ogorčenje nad početjem delodajalskih organizacij izrazila predsednica ZSSS in dodala, da s tem delajo veliko škodo, in sicer ne samo socialnemu dialogu, temveč tudi pravicam zaposlenih in delodajalskim organizacijam. Želja sindikalne strani je, da bi s kolektivno pogodbo za gospodarstvo, da ne bi prihajalo do nelojalne konkurence, zajeli vse delavce.

Prvi tarifni razred naj bo izenačen z minimalno plačo

Aljoša Čeč, generalni sekretar KSS Pergam, je dodal, da sindikati že več let opozarjajo na potrebo po dogovarjanju o minimumu pravic v zasebnem sektorju. »Ker do tega ni prišlo, so plače v zasebnem sektorju zaostajale za rastjo minimalnih plač. Te so sedaj segle že v peti tarifni razred, ponekod že v sedmega, kjer se zahteva univerzitetna izobrazba,« je opozoril na zastarelost plačnega modela in nepripravljenosti delodajalcev k samodejnemu dvigu plač. Kot je dodal, je sedaj cena dela postavljena nerealno, saj kar v dvajsetih od enaindvajsetih kolektivnih pogodb minimalna plača sega v peti tarifni razred, z januarskim dvigom minimalne plače pa bo prišlo še do večje uravnilovke: »Skupaj z ZSSS ocenjujemo, da je edini način pogovor in dogovor o splošni kolektivni pogodbi, ki bi postavila minimalno ceno za celotni zasebni sektor,« je izpostavil Čeč.

Predlagajo, da je prvi tarifni razred postavljen v višini minimalne plače, vsi drugi tarifni razredi pa bi se temu ustrezno dvignili. »Rezultati v gospodarstvu to omogočajo. Včerajšnji podatek kaže, da so gospodarske družbe v 2018 dosegle 4,2 milijarde evrov čistega dobička, kar je 16 odstotkov več kot leto prej. Delež je bil višji samo v letu 2007,« je še dejal Čeč in ocenil, da je sedaj pravi čas za ureditev področja in dvig vseh plač. Tone Rozman iz industrijskih sindikatov in podpredsednik ZSSS je k temu dodal, da verjetno celo drži, da imajo nekatere dejavnosti prenizko dodano vrednost. Prav zvišanje plač bi po njegovem mnenju podjetja z nizko dodano vrednostjo prisililo v prilagoditev in prestrukturiranje. »Nekatera podjetja naj propadejo, delavci pa se zaposlijo drugje, saj so potrebe po delavcih velike,« je omenil kot eno izmed možnosti za dolgoročno izboljšanje položaja in plač delavcev.

Imamo eno najvišjih gospodarskih rasti, plač pa ne želijo zvišati

Podpredsednik ZSSS in predstavnik storitvenih sindikatov ZSSS Ladislav Rožič je pristavil, da imamo eno najvišjih gospodarskih rasti v Evropi ter da primanjkuje kar 70 tisoč delavcev, ki jih želijo uvoziti, ter poudaril, da bi zvišanje plač pripomoglo pri reševanju pomanjkanja delavcev. »Ob vseh dobičkih je nespametno in neproduktivno govoriti, da bo minimalna plača zrušila gospodarski model. Od leta 2009 ponujamo roko delodajalskim organizacijam, da bi se približali modelu zahodnoevropskih organizacij,« je še ocenil Rožič in zaključil, da od tega ni nič, ker se delodajalske organizacije ne morejo uskladiti med sabo. Tretji podpredsednik ZSSS David Švarc je v imenu sindikatov javnega sektorja podprl prizadevanja kolegov iz zasebnega, ki skušajo po njegovih besedah s splošno kolektivno pogodbo vsem zagotoviti osnovne pogoje: »Želimo si, da bi imeli enake pravice kot v zasebnem sektorju. Tudi mi ostro nasprotujemo prizadevanjem delodajalskih organizacij po zaustavitvi oziroma podaljšanju izločitve dodatkov iz minimalne plače. Že zdaj več kot 13 tisoč delavk in delavcev minimalno plačo doseže šele z raznimi dodatki.«

Vse bolj degradirane kolektivne pogodbe

Kolektivne pogodbe so v zadnjih desetletjih postale vedno splošnejše in degradirane. Kot je opozorila predsednica ZSSS, jo preseneča pomanjkanje volje na strani delodajalcev glede ureditve omenjenega področja, saj so delodajalci, pri katerih ne veljajo kolektivne pogodbe, marsikdaj nelojalna konkurenca drugim delodajalcem. S kolektivnimi pogodbami bi morali urediti sistem napredovanja in nagrajevanja, določili bi pomen dodatka na delovno dobo in podobno. Kolektivne pogodbe so tudi edini mehanizem vsakoletnega usklajevanja plač, ki poteka brez socialnega dialoga. Omenjeno usklajevanje pogosto teče (pre)počasi: »Delodajalci zavlačujejo, da si pridobijo pol leta, v katerem jim ni treba dvigovati plač,« je na probleme še opozorila Lidija Jerkič.

Predstavniki sindikatov so delodajalce v odgovoru že pozvali k takojšnjemu začetku pogajanj za isto mizo, da bi uredili zadeve, ki že desetletja kličejo po spremembah. Izboljšanje stanja na številnih področjih (od mehanizmov za izobraževanja, napredovanja, boljših delovnih pogojev, večje varnosti pri delu, ureditve področja poklicnih boleznih ipd.) bi namreč moralo biti v interesu vseh nas.

Matej Klarič