Kako smo praznovali: Boj za delavske pravice se nikoli ne konča

10. 5. 2019

Prvomajska praznovanja, ki so jih tudi letos pripravili sodelavci ZSSS po vsej Sloveniji, so, kot pišemo v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, poleg kresov, glasbe, mlajev in zabave prinesla zlasti zavedanje, da se boj za delavske pravice nikoli ne konča.

V ospredju je bilo opozarjanje govork in govorcev na pomen boja za t. i. tri osmice, ki postaja spet vse bolj nujen, saj so naši delovniki vse daljši, in to na račun počitka in prostega časa. Več kot 130 let stara zahteva, ki je zaznamovala upor delavcev v Chicagu leta 1886, zaradi katerega tudi praznujemo delavski praznik, je tako zopet zaživela. Danes se torej znova borimo za osemurni delovnik, ki je bil pri nas uzakonjen že konec leta 1918.

Strnili smo nekaj vtisov s prizorišč praznovanj, poročilo z ljubljanskega Rožnika pa smo že objavili tukaj.

Dobro delo pomeni tudi kakovosten počitek

V Gornji Radgoni je bila na predvečer delavskega praznika že tradicionalna prireditev s prižiganjem kresa z baklami, ki so jih prinesli domačini v povorki. Na prizorišču je bila tudi sindikalna stojnica.

Slavnostna govornica je bila generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) Saška Kiara Kumer. Naša identiteta in naš status v družbi sta po njenem neločljivo povezana s tem, na kakšen način delamo, ali smo delavci, upokojenci, samostojni delavci, brezposelni. Z delom svojih rok in glave zagotavljamo kruh in življenje sebi in svoji družini. Govornica se je vprašala tudi, v kakšni družbi živimo in ali zakoni ščitijo naš položaj in naše izborjene pravice. Kapital ob tem išče bližnjice, je opozorila in dodala, da dobro delo pomeni tudi kakovosten počitek. Osemurni delovnik je spet nujna zahteva, saj »kapital zopet izkorišča dejstvo, da smo pridni in odgovorni. Da nam je dobro opravljeno delo vrednota. In prepričali so nas, da je dober delavec tisti, ki dela več, kot je treba, ki nikoli ne vpraša, zakaj. Ki je požrtvovalen in se oglasi na telefon tudi med vikendom ali zvečer.« Delodajalci zahtevajo vedno več, »mi pa to dovoljujemo«, je bila jasna govornica in pozvala, naj se ponovno »zavemo pomembnosti našega dela, pa tudi našega počitka, našega družinskega življenja in prijateljev okoli nas«. »V času tehnološkega napredka se v razvitih državah pogovarjajo o tem, kako bi delovnik še skrajšali. Pri nas pa delodajalci ugotavljajo, da za ta denar ne morejo več dobiti delavcev, potem pa, namesto da bi zvišali plače, še bolj obremenijo vas, ki že delate,« je poudarila in pozvala k sindikalni povezanosti, enotnosti in pristnemu tovarištvu.

M. M.

Mlaj bo stal ves maj

Deževen večer je sicer pomenil odprte dežnike, a najbolj vztrajnih to ni odvrnilo od udeležbe na predprvomajskem kresovanju v soboškem parku.

Prireditev je vodila sekretarka regijske organizacije vzhodne Slovenije ZSSS Zdenka Bobovec, slavnostna govornika pa sta bila župan Murske Sobote Aleksander Jevšek in izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko.

»Sedaj, ko krize ni več, mi še vedno varčujemo, nekatere multinacionalke pa si delijo velike dobičke in to ni pravično,« je dejal Jevšek in dodal, da mora biti pravičnost eden temeljev EU. Jevšek je pozval k udeležbi na evropskih volitvah in k izvolitvi take Evrope, »v kateri bodo tudi delavci dobili svoje pravice, ne samo tisti, ki so privilegirani«. Zorko je zlasti poudaril pomen poštenega plačila za opravljeno delo, poleg dviga minimalne plače še dvig vseh drugih plač ter opozoril, da konkurenčnost in produktivnost nista in tudi ne smeta biti glavni vrednoti razvoja Slovenije, ki jima je podrejeno vse, od javnih storitev do socialnih in delavskih pravic, solidarnosti in medčloveških odnosov. »Zahtevamo in pričakujemo, da bodo delodajalci izplačali regres v letu 2019 najmanj za deset, 15 odstotkov več, kot so ga lani,« je Zorko opozoril na priložnost ob neobdavčitvi regresa, da delodajalci dokažejo, da so mislili resno, ko so dejali, da bi dali več.

Opozoril je tudi na razmah prekarnega dela in kršenje delavskih pravic ter na nujnost ustvarjanja varnih in zdravih delovnih razmer, zato da bomo lahko delali dlje. Dvig starosti na 67 let za upokojitev po njegovem ni pravi odgovor na demografske trende, država pa naj na področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne posega enostransko, treba je zlasti ohraniti solidarnost in dostopnost pravic vsem.

»Za graditev sedanjosti in prihodnosti moramo stopiti skupaj,« je zaključil Zorko in poudaril, da mora prihodnost temeljiti na pravičnosti in solidarnosti.

M. M.

Delamo več, kot je predpisano

Eno največjih prvomajskih zborovanj v celjski regiji je bilo tudi letos na Celjski koči. Tam je številne obiskovalce in pohodnike najprej nagovorila sekretarka območne organizacije Mojca Stropnik, potem pa je besedo dala slavnostni govornici, predsednici ZSSS Lidiji Jerkič.

Po besedah predsednice ZSSS boj za pravice delavcev nikakor še ni končan, zanje se je treba boriti organizirano in odločno.

Opozorila je, da delovni čas še vedno ni v celoti urejen, še več, kljub preteklim 130 letom od prvih žrtev zaradi delovnega časa se na tem področju ni zelo veliko spremenilo. Po številu opravljenih ur se je po njenih besedah delovnik res skrajšal, a se v zadnjem času spet širi v vse pore našega življenja. »Delamo več, kot je predpisano z zakonom, ne držimo se omejevanja nadurnega dela, delamo tudi ob koncih tedna in med prazniki,« je opozorila govornica.

M. M.

Ko je treba povedati, v kakšnem svetu želimo živeti

Na Debencu pri Mirni je območna organizacija ZSSS Dolenjske, Bele krajine in Posavja pripravila tradicionalno prireditev že osemintridesetič. Ob prijetnem, sončnem vremenu se je zbralo več kot dva tisoč obiskovalk in obiskovalcev.

Slavnostni govornik, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) Ladislav Rožič je povedal, da prvi maj ostaja praznik, ki nas opozarja na to, da je treba interese kapitala uskladiti z interesi delavk in delavcev. Praznik, ko je treba odločno povedati, v kakšen svetu želimo živeti. Izpostavil je tudi, da nobena delavska pravica ni bila podarjena ali zagotovljena za zmeraj, zato se je treba vsak dan organizirano boriti za njihovo ohranitev in za pridobitev novih. Sindikati danes ponavljamo osnovno delavsko zahtevo iz leta 1886, in sicer osemurni delovnik. »Ponovno se soočamo s tem, da so delavke in delavci zaradi izigravanja delovne zakonodaje s tako imenovanim neenakomernim delovnim časom delodajalcu na razpolago 24 ur. Delavniki zopet trajajo 11 ur in več,« je povedal.

»Naša ključna zahteva je ponovno osem ur dela, osem ur prostega časa in osem ur počitka. Tudi delavci imajo družine ter pravico do usklajevanja dela in družinskih obveznosti.«

Na Debencu so tudi letos podelili regijska priznanja za najbolj zaslužne sindikalistke in sindikaliste. Prejeli so jih Erik Kraševec, član Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG) v podjetju Ursa Novo mesto, in sicer za aktivno in uspešno sindikalno delo, Marija Fortun iz Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (SZSSS) v Domu starejših občanov Črnomelj, Niko Pižem, član Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) v žužemberškem podjetju Kig Meplat, Klemen Gorše, član Skeia v podjetju Revoz Novo mesto, ter Peter Štrekelj iz sindikata Skei v trebanjskem Trimu.

G. I.

Tradicionalno praznovanje na Graški Gori

Tradicionalno prvomajsko srečanje na Graški Gori že vrsto let simbolno poveže vse generacije občank in občanov v prijetnem druženju in izkazovanju odločne pripadnosti plemenitim vrednotam dela, solidarnosti in pravičnosti.

S programom so druženje popestrili Pihalni orkester Premogovnika Velenje, moški pevski zbor Kajuh ter moški pevski zbor Društva upokojencev Velenje. Obiskovalci pa so lahko v popoldanskem času ob zvokih ansambla Pajdaši tudi zaplesali.

Slavnostna govornika sta bila Peter Brščak, predsednik sindikata Premogovnika Velenje (SPESS) ter podžupan mestne občine Velenje Peter Dermolj. V svojem govoru sta oba poudarila, da je skrajni čas, da zaposleni ne prejemajo le sramotno nizkih plač, ampak da delajo za delodajalca, ki je sposoben in pošten. Plača ni zato, da se lahko preživi, ampak da se živi. Dotaknila sta se tudi čudnih razmer v Gorenju in velenjskem premogovniku kot tudi v Termoelektrarni Šoštanj.

Po nagovorih je sledilo polaganje venca k spomeniku, obiskovalci pa so bili povabljeni na pohod na Jesenjakov vrh. Obiskovalci prvomajskega srečanja na Graški Gori  so se lahko okrepčali z brezplačnim golažem, nato pa si še ogledali Spominski park in sobo, posvečeno prihodu 14. divizije na Štajersko.

M. Š.

V pravem in poenotenem boju je moč

Kot je že tradicija, smo tudi že 37. prvomajsko srečanje območne organizacije ZSSS Gorenjske organizirali v sodelovanju z lovsko družino Križna Gora. K slavnosti so z glasbo in plesom prispevali: Mestni pihalni orkester Škofja Loka, mažoretke iz Mažoretnega društva Železniki, po končanem uradnem delu na družabnem srečanju pa skupina Strmina.

Udeležence je v imenu organizatorja nagovoril Matej Jemec, sekretar v območni organizaciji. Spomnil je, da prvi maj ni le spomin na dosežene delavske pravice, ampak predvsem opomin, da se je za te pravice bilo treba boriti; tudi v 21. stoletju se še vedno kar naprej borimo za njihovo spoštovanje.

Da se je tudi danes treba še kako trdo boriti za spoštovanje delavskih pravic, potrjuje izkušnja predsednice Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (SZSSS) Doma upokojencev Kranj Nataše Malnar, ki je bila slavnostna govornica. Opisala je svoje izkušnje boja za spoštovanje delavskih pravic ter povračilnih ukrepov delodajalca in odziva okolice, tudi svojih sodelavcev. Razlogi za slabo stanje delavstva, mladih, brezposelnih, upokojencev po besedah govornice ne tičijo le v slabi politiki in posameznih interesih vodij, menedžerjev in direktorjev, ampak smo za to odgovorni tudi sami. Spraševala se je, zakaj se ne upremo, česa nas je strah. Opomnila nas je, da so se naši predniki morali krvavo boriti za to, kar mi sedaj jemljemo kot samoumevno, in je takšno razmišljanje kot tudi apatičen odziv, ki temu sledi, tudi eden od vzrokov. Pozvala je vse, ne le delavce, ampak tudi mlade, brezposelne in upokojence, k poenotenju, saj je boj za dobro ene skupine dejansko boj za dobro vseh. Opomnila je, da je v pravem sindikalnem boju moč, saj smo združeni močni in se borimo za to, kar je prav in pravično, za dostojno delo in življenje vseh v družbi. Svoj nagovor je zaključila s pozivom k uporu in združitvi v en sam sindikat, razdrobljenost sindikatov nam po njenem le škoduje.

Zbrane je nagovoril tudi župan občine Škofja Loka Tine Radinja. Po njegovem množična obiskanost te prireditve kaže na spoštljiv odnos do preteklosti pa tudi do dela danes. Ne moremo reči, da danes praznujemo le zgodovino, kajti tudi sedanjost ima probleme, priča smo grobim kršitvam, ki terjajo boj in upor, je bil jasen župan in opozoril, da so tudi pri nas ljudje brez dela in celo zaposleni, ki živijo v revščini. Čaščenje kapitala po njegovem ne sme biti opravičilo za izkoriščanje delavcev, posebej pa mladih. To pa zahteva upor, da vsak reče, da ne želi živeti v takšni družbi, ampak v družbi, ki omogoča dostojno življenje vseh.

Mirela Žnidarec, sekretarka v OO ZSSS Gorenjske

“Vzeli nam bodo vse, česar ne bomo odločno branili!”

Pri Tončkovem domu na Lisci nad Sevnico je tudi letos potekala prvomajska slovesnost z rdečimi nageljni, simbolom delavskega boja, ki jo je organizirala območna pisarna ZSSS za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. Sindikalistka Ivica Sotelšek, ki je vodila prireditev, je omenila rdečo nit letošnjega praznovanja praznika dela, to je stara sindikalna zahteva po treh osmicah, osmih urah dela, osmih urah prostega časa in osmih urah počitka. Sevniški župan Srečko Ocvirk je ob prazniku opozoril na pomen razmisleka, koliko so vredni delo, koliko kapital in koliko prosti čas.

Slavnostni govornik je bil sekretar Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije (SPGS) David Švarc. Orl se je v pretekle delavske boje ter kritiziral sedanje ravnanje gospodarstvenikov, ki po večini menijo, da je delavskih pravic, kljub njihovemu krčenju, še vedno preveč. Gospodarstveniki se po njegovih besedah zavzemajo za prožnejši trg dela in trdijo, da so delavske pravice ena glavnih ovir za njihovo konkurenčnost in gospodarsko rast. Želijo si, da bi delavci delali več in dobili manj.

»Želijo si več prekarnega, negotovega dela, zaposlitev za določen čas preko različnih agencij, različnih ‘gazd’ in več dela v obliki espejev. Želijo si delavk in delavcev, ki jim je prva misel služba in le služba, ki so pripravljeni delati tudi po 12 ur na dan in ki so pripravljeni delati na klic in za minimalno plačo,« je bil kritičen Švarc in dodal, da delovna razmerja vplivajo tudi na višino pokojnin. Te so porazno nizke in nevredne človeka, rešitev pa ni le podaljševanje delovne dobe in višanje upokojitvene starosti. »Rešitev so pravičnejša razmerja – pravičnejša porazdelitev ustvarjenega bogastva,« je bil odločen Švarc in opozoril: »Vzeli nam bodo vse, česar ne bomo odločno branili!« Ponovil je ključne sindikalne zahteve, delavce pa pozval k aktivnemu članstvu v sindikatih in aktivni podpori sindikatom.

M. M.

V druženju je moč, v solidarnosti je sloga

Prvomajsko praznovanje so sindikalisti ZSSS Podravja in Koroške skupaj z regijsko organizacijo Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) letos pripravili na platoju Bellevue na Mariborskem Pohorju. Za prijetno vzdušje na dogodku so poskrbeli ruška godba in mažoretke, zlasti pa skupina Njubend; začinili so ga govorci, dva sindikalna in en občinski.

Izvršni sekretar za teritorialno organiziranost pri ZSSS Boštjan Medik je v zvezi z bojem za tri osmice med drugim opozoril, da je največ kršitev delodajalcev vezanih prav na pravico do zagotavljanja polnega delovnega časa in počitkov. Delavci morajo pogosto delati več kot 40 ur na teden, včasih celo po 16 ur na dan. Ta praksa ni razširjena le pri opravljanju storitev in v industriji, najdemo jo tudi v javnem sektorju, je opozoril Medik.

V času pametnih telefonov in prenosnih računalnikov se pogosto od delavcev pričakuje delo tudi ob njihovem prostem času, vse pogostejša je tudi praksa enostranskega odrejanja izrabe letnega dopusta ali pa celo njegovega preklica in prekinitve. Delovni in življenjski tempo je vse hitrejši, v tej vsakodnevni naglici pa nimamo časa ne zase, ne za naše bližnje, je dejal govornik in poudaril: »Živimo zase in za svoje bližnje, ne za delodajalce.« Razvoj tehnologije nam po njegovem mora biti v prid in pomoč, da nam ostane več časa.

Martin Dular (Skei) je spomnil na pretekle boje in opozoril, da politiki ne vedo in pozabljajo, kako je biti zgaran od 40 let težkega dela. »Sindikat je še edini, ki nas združuje. Pozabili smo na solidarnost, pozabili smo na druženje. V druženju je moč, v solidarnosti je sloga,« je poudaril Dular in dodal, da ne smemo pustiti, da kapitalisti vladajo.

Vrednot prvega maja po Dularjevih besedah ne smemo pozabiti. Treba se je povezati v sindikate, saj bomo tako lahko naredili več. »Nekateri nergajo, da sindikati naredimo premalo. Vstopite v naše vrste, bodite z nami, podprite nas, gremo naprej,« je še pozval govornik.

M. M.

Treba je počlovečiti delavske razmere

V pozdravnem nagovoru na kresovanju na Ptuju je v deževnem vremenu županja Nuška Gajšek poudarila pomen prvega maja in današnjega boja za pravice delavcev. Slavnostni govornik, predsednik Svobodnega sindikata Slovenije (SSS), Mirsad Begić pa je opozoril, da se danes znova borimo za osemurni delovnik, ki je bil pri nas uzakonjen že konec leta 1918.

»Tako tudi danes, v skoraj tretjem desetletju 21. stoletja, še vedno zahtevamo uresničitev ideje naprednih ljudi izpred 200 let o tem, da moramo biti delavke in delavci deležni treh osmic: osmih ur dela, osmih ur prostega časa in osmih ur počitka. Pomislite, kako daleč smo danes od 8-8-8, te pionirske delavsko-sindikalne krilatice, danes, ko bi marsikdo pričakoval, da so inovacije z začetka prve industrijske revolucije daleč za nami. Naj spomnim, da smo osemurni delovnik na Slovenskem uvedli tistega leta, ko se je končala 1. svetovna vojna,« je v govoru opozoril Begić.

Kot je poudaril, smo danes spet na izhodišču, ko je treba počlovečiti delavske razmere, da nam bo ostalo še kaj življenja: »Danes nam tehnologija, to obetajoče sredstvo osvobajanja, omogoča, da delamo pametneje in bolje, pa vendar nas zlasti zavezuje, da delamo veliko več kot včasih, s čimer nas opominja, da nikoli ni bila neobvezna in namenjena človeku, ampak je vedno imela ekonomski in družbeni namen.« V nadaljevanju je izpostavil, da se je treba danes boriti prav proti temu družbeno-ekonomskemu namenu, ki ga narekuje sodobni kapitalizem, ki nas sili v neprestano delo za nižje plačilo, prožnost brez varnosti, prenašanje bremena poslovne odgovornosti na posameznika in v vse slabšo pravno gotovost ter ničelno življenjsko predvidljivost. »Opozoriti je treba, da te ureditve nismo izbrali, in na različnih mestih in na različne načine se je treba takemu režimu upreti,« je k večji aktivnosti in odporu pozval Begić. »Šele ko obračunamo pred sabo, lahko od političnih in gospodarskih voditeljev zahtevamo, da se odpovedo neoliberalni poti, poti grobega izkoriščevalskega kapitalizma, in zahtevamo drugačno pot, pot sonaravnega življenja, kakovostnega dela in ureditve, ki bo v prvo vrsto postavila življenje in delo, človeka in ne le oplajanje zasebnega kapitala,« je dodal in zaključil s pozivom, da naj se delavci poslužujejo svojih sindikatov, ki so eno od naših, delavskih sredstev za boljše življenje.

Matej Klarič

Kriv je pohlep

Na Ravnah na Koroškem je Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) pripravil odmevno prvomajsko slovesnost, na kateri je poleg podpredsednika Skeia Vilija Novaka spregovoril tudi predsednik vlade Marjan Šarec.

Medtem ko so sindikalisti kritizirali največjega zaposlovalca v koroški regiji Metal Ravne in opozorili, da se bodo še naprej borili za dvig plač in ustrezno nagrajevanje pogojev dela, ki so na določenih delovnih mestih izredno naporni in zahtevni, vlado pa so pohvalili za razbremenitev regresa, je premier poudaril, da bi lahko v Sloveniji rešili več težav z dobro voljo, živeli pa bi mnogo bolje, če ne bi bilo v preteklih dvajsetih letih toliko pohlepa in neljubezni.

Mnoga podjetja po njegovem niso propadla, ker ne bi imela česa ponuditi in ker bi imela slabe delavce, ampak zato, ker jih je uničil pohlep, »pohlep nekaterih, ki jim ni bilo nikoli dovolj«. Omenil je tudi ta čas zelo aktualno temo, odpuščanje v Gorenju. Zanj meni, da verjetno niso krivi Kitajci, »ampak kdo drug prej, ki se je prezadolžil in ki firme ni peljal na tak način, da bi bila dolgoročno vzdržna«. Po mnenju Šarca je prvi maj praznik ljudi dobre volje, »ki dobro delajo in imajo radi svojo domovino«.

M. M.

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!