40 let je dovolj! – Prvi rezultati spletne ankete o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo

20. 3. 2019

Ministrica za delo Ksenija Klampfer je 13. marca predstavila izhodišča ministrstva za pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2F. Komentiramo jih na podlagi rezultatov spletne ankete ZSSS o predlogih za naslednjo pokojninsko reformo, ki se je zaključila le tri dni prej. Anketa je potekala med 13. februarjem in 10. marcem, pripravili pa smo jo na podlagi Koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi RS za mandatno obdobje 2018 – 2022, podpisanega avgusta 2018.

Anketo je v celoti izpolnilo 1963 oseb, od tega 82 odstotkov zaposlenih in 13 odstotkov upokojencev. Veseli nas, da so bili pri tem sorazmerno zastopani zaposleni tako iz zasebnega kot javnega sektorja, iz vseh slovenskih regij, vseh dohodkovnih in izobrazbenih stopenj, spola in starosti.

Kaj naj bo cilj pokojninske reforme?

Podrobnejšo analizo njihovih odgovorov bomo pripravili v bližnji prihodnosti, na tem mestu pa lahko naštejemo najbolj zanimive anketne rezultate: 89 odstotkov vprašanih meni, da mora 40 let pokojninske dobe ostati dovolj za pravico do starostne pokojnine; za 87 odstotkov anketirancev mora biti cilj pokojninske reforme dostojna pokojnina; za 72 odstotkov bi bila dostojna javna pokojnina odmerjena v višini 70 odstotkov zadnje plače (trenutno znaša povprečno 59 odstotkov), v ta odstotek pa niso vštete pokojninske rente iz drugega pokojninskega stebra; od 700 do 800 evrov bi moral znašati znesek minimalne pokojnine za 40 let dela oziroma bi moral zadoščati za ceno oskrbnine na varovanem oddelku doma za starejše.

69 odstotkov vprašanih meni, da mora biti cilj pokojninske reforme upokojitvena starost, ki jo je realno mogoče doseči; 68 odstotkov jih meni, da bi oni osebno lahko delali največ do starosti 60 let, 32 odstotkov, da bi lahko delali tudi po 61. letu starosti, le 19 odstotkov vprašanih pa je odgovorilo, da bi lahko delali celo do 65. leta in več; 38 odstotkov jih pod nobenim pogojem ne bi odložilo svoje upokojitve na kasnejši datum; 53 odstotkov bi jih to storilo le, če bi jim to dopuščalo poklicno zdravje, 29 odstotkov anketirancev pa bi to storilo, če v delovnem okolju ne bi bilo nestrpnosti do starejših.

Do kdaj naj bi bilo mogoče delati?

52 odstotkov vprašanih meni, da bi bilo mogoče delati po 60. letu starosti, če bi starejšim znižali normo na fizično težkih delih, 41 odstotkov pa meni enako, in sicer v primeru, če bi bili po 60. letu starosti premeščeni na manj intenzivna dela. 32 odstotkov vprašanih podpira dvojni status upokojencev brez omejitev – v 88 odstotkih primerov so razlog za to nedostojno nizke pokojnine; 74 odstotkov vprašanih meni, naj država namesto dvojnega statusa upokojencem rajši nameni dostojne pokojnine. 80 odstotkov današnjih upokojencev v letu 2018 poleg pokojnine ni prejelo nobenega zaslužka za delo; 77 odstotkov od tistih, ki bi po upokojitvi morda delali v okviru dvojnega statusu upokojenca, bi bilo pripravljenih delati manj kot 20 ur na teden, 25 odstotkov pa bi jih bilo pripravljenih v dvojnem statusu delati naprej pri svojem nekdanjem delodajalcu, drugi pa le pri drugih delodajalcih.

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu