Po četrt stoletja brez kolektivne pogodbe – žogica je na strani delodajalcev

6. 8. 2018

Na vrhuncu turistične sezone, ko slovenski turizem dosega rekorde in se v državo zgrinjajo trume turistov, je Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGIT) na novinarski konferenci v Ljubljani slovensko javnost, vse zaposlene, vse delodajalce in turiste opozoril, da je panoga prvič po petindvajsetih letih ostala brez kolektivne pogodbe, saj pogajanja za novo Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma niso bila uspešna.

Sindikalistke in sindikalisti so brez dlake na jeziku poudarili, da turistična sezona uspeva le zato, ker so v njenem ozadju ljudje, ki že tri mesece brez panožne kolektivne pogodbe delajo 12 ur in več na dan ter brez zakonsko določenih odmorov in počitkov skrbijo za dobro počutje gostov ter predstavljajo Slovenijo kot top turistično destinacijo v Evropi. Pri tem so slovenski turistični delavci in delavke v prvem polletju letošnjega leta nabrali že več kot pol milijona presežnih ur, ki jih nikdar ne bodo mogli izkoristiti, saj je ljudi, ki bi delali v gostinstvu, mnogo premalo. Novih kadrov pa ob mizernih plačah, ki v določenih primerih (na primer pri poklicu sobarice) padejo celo pod zakonsko določeno minimalno plačo, ne bo, sama panoga pa bo ostala močno prekarizirana, medtem ko se bodo v njej udinjali sezonski delavci, zunanji pogodbeni izvajalci, študenti, agencijski delavci, prisilni samostojni podjetniki, reaktivirani upokojeni gostinski delavci, delavci na črno in podobno.

»Dokler bo država, ki je lastnik 43 odstotkov slovenskega turizma, vlagala v zidove in ne v delavke in delavce, dokler bo razprodajala premoženje in skrbela za rast dobičkov, do takrat se slovenskemu turizmu ne piše nič dobrega«, je bila ostra generalna sekretarka sindikata, Karmen Leban.

Podrobneje je opisala tudi situacijo okoli nedosežene kolektivne pogodbe. Kamen spotike je bil v tem, da delodajalci med pogajanji niso pristali na povečanje cene presežne ure s 30 odstotkov na 45 odstotkov osnovne urne postavke delavca, kar v praksi pomeni 30 centov več za ure, oddelane prek rednega delovnega časa. Ker so sindikat in delodajalci decembra 2017 že dosegli dvig najnižjih osnovnih plač, pri tokratnih pogajanjih dviga plač niso zahtevali, temveč so pogajanja za višino letošnjega dviga plač prestavili na september, ko bodo znani rezultati turistične sezone.

Je pa Karmen Leban na sami novinarski konferenci sporočila ekskluzivno novico, in sicer, da je sindikat pred samim srečanjem z novinarji od vodstva Turistično gostinske zbornice prejel informacijo, da so se na današnji korespondenčni seji vendarle odločili za podpis kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma, skupaj z dogovorom o referenčnem obdobju za dnevne odmore in počitke, pri katerem se je zataknilo. Sindikat bo tako nadaljeval socialni dialog v smeri čimprejšnjega podpisa nove kolektivne pogodbe.

V primeru, da se to ne bo zgodilo, pa bodo začeli nova pogajanja, v okviru katerih bodo zahtevali tudi takojšnje zvišanje plač, višje ovrednotenje nedeljskih ur in boljše plačilo oddelanih presežnih ur. Ena od možnosti, če socialni dialog ne bo uspel, pa ostaja tudi stavka. Predsednik sindikata gostinstva in turizma Kristijan Lasbaher je namreč na novinarski konferenci že pokazal stavkovni material – trak, ki bi si ga v primeru stavke nadeli člani in članice stavkovnega odbora. »V tem trenutku je vse odvisno od delodajalcev, ne več od nas,« je poudaril.

Irena Valenti Jaklič iz Območne organizacije ZSSS Primorska in Notranjska in Breda Črnčec, sekretarka v Območni organizaciji ZSSS za Podravje in Koroško, pa sta povedali več o tem, kakšna je situacija na terenu. Najprej je bilo omenjenih nekaj najpomembnejših številk: po dostopnih podatkih Statističnega urada republike Slovenije smo do konca junija 2018 pri nas našteli 570 000 prihodov turistov in več kot 1,4 milijona njihovih prenočitev. Skoraj 72 odstotkov vseh turističnih prenočitev predstavljajo tuji turisti, pri tem pa prednjačijo Nemci, Avstrijci in Italijani. V tej luči je Valenti Jaklič omenila problem pomanjkanja kadra sredi sezone, opozorila je tudi na sezonsko zaposlovanje, ki prednjači na Obali, in zaposlenim ne nudi niti varnosti niti dostojnega plačila, ter povedala, da je vedno več tudi reaktiviranih upokojencev, ki večinoma kot pomožno osebje v strežbi in kuhinji zaradi nizkih pokojnin, ki so posledica nizkih plač v gostinstvu, iščejo dodaten vir zaslužka. Dotaknila se je tudi zaposlovanja tujcev v turizmu in poudarila, da bi podpis pogodbe o zaposlitvi v dejavnosti gostinstva in turizma moral biti minimalen delavski standard.

Tudi na Štajerskem, je povedala Breda Črnčec, kjer so v prvem polletju našteli 500 000 turističnih prenočitev, in v Pomurju je turistična sezona rekordna, medtem ko plače ostajajo mizerne oziroma sramotno nizke, saj večina zaposlenih dobiva minimalno plačo ali zgolj malenkost več. Tudi tu na tem koncu Slovenije se soočajo s pomanjkanjem kadra, prav tako pa je problem pomanjkljiv nadzor nad kršitvami delodajalcev. Primer je družba v državni lasti, ki je na lastno pest, ne da bi obvestila reprezentativni sindikat ali svoje zaposlene, sprejela nezakonit sklep, da bo vsem delavkam in delavcem, ki so še imeli dopust iz lanskega leta, pa ga do konca junija niso porabili, ta dopust izplačala, kar je nato tudi storila. Takrat, ko bo gostinski delavec dobro plačan, motiviran in spoštovan, ko bo imel normalne delovne razmere in sprejemljiv delovni čas, tudi pomanjkanja kadra ne bo več, je zaključila sindikalistka.

Žogica za podpis nove kolektivne pogodbe za področje gostinstva in turizma pa je v tem trenutku na strani delodajalcev, saj Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije še čaka na njihove uradne sklepe.

Gregor Inkret

PS: Že takoj po novinarski konferenci sta delodajalski organizaciji – Turistično gostinska zbornica in Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za gostinstvo in turizem po elektronski pošti poslali sklepe svojih organov, da bodo pristopili k podpisu Kolektivne pogodbe gostinstva in turizma Slovenije in »Dogovora« s sindikatom ter za to pooblastili svoje legitimne predstavnike. Sindikat GIT Slovenije bo tako skupaj z delodajalci uskladil datum podpisa panožne pogodbe, o čemer bodo obvestili medije in javnost.