Kako se znebim slabega delodajalca in uveljavim svoje pravice?

1. 9. 2019

Kako se znebiti slabega delodajalca, ki ne izplačuje (celih) plač ali jih ne izplačuje redno in pri tem v največji možni meri zaščiti oz. uveljaviti svoje pravice iz dela, v 15. številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, svetuje Delavska svetovalnica.

———————————————————————-

Vprašanje: Sklenjeno imam pogodbo za določen čas za leto in pol in pri delodajalcu delam skoraj deset (10) mesecev. Delodajalec mi kljub mojim opozorilom že skoraj ves čas trajanja pogodbe o zaposlitvi, zadnjih nekaj mesecev pa redno ne izplačuje plače oz. mi je ne izplačuje v celoti, z izplačilom plače zamuja ali pa mi plačo, ko jo izplača v več delih, izplača tako, da mi zadnji del vedno nakaže po izteku roka za izplačilo. Delovno razmerje bi rad prekinil in uveljavil pravico do denarnega nadomestila na Zavodu RS za zaposlovanje. Rad bi tudi izterjal neizplačane plače in neplačane prispevke. Kaj lahko v zvezi s tem storim sam?

Odgovor: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da lahko delavec delodajalcu, ki huje krši delovnopravno zakonodajo, v določenih primerih poda izredno odpoved. Izredno odpoved je mogoče podati iz razlogov za izredno odpoved, ki jih določa ZDR-1. Če niste gotovi, ali se kršitve vašega delodajalca upoštevajo kot zakonski razlog za izredno odpoved, svetujemo, da to preverite pri delavskem predstavniku v vaši organizaciji ali zaprosite za mnenje dežurnega inšpektorja na najbližjem inšpektoratu za delo.

Delavec, ki poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz zakonskih razlogov, lahko pri zavodu za zaposlovanje po prenehanju delovnega razmerja uveljavlja pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost, če seveda izpolnjuje tudi druge zakonske pogoje za odmero pravice do denarnega nadomestila.

V vašem konkretnem primeru vam delodajalec ne izplačuje plače (delno ali v celoti) oz. z izplačilom plače redno zamuja in ne plačuje obveznih socialnih prispevkov, kar bi lahko bil razlog za izredno odpoved.

Pri izredni odpovedi je zelo pomembno, da je podana vsebinsko in postopkovno v skladu z določili ZDR-1: odpoved mora biti (1) vsebinsko utemeljena z zakonskimi razlogi na strani delodajalca, podana mora biti po (2) natančno predpisanem postopku (opomin delodajalcu, obvestilo inšpektoratu, izredna odpoved) in pravilno (3) vročena. Razlogi za izredno odpoved, predpisani postopek in način vročitve so določeni v ZDR-1.

Izredna odpoved naj bo vsebinsko utemeljena, v utemeljitvi naj se sklicuje na zakonsko podlago oz. zakonski razlog za izredno odpoved (zakon, člen, odstavek, alineja) in kršitev tudi opiše. Npr. če delodajalec ni plačal prispevkov, se v obrazložitvi razlogov za izredno odpoved to tudi izrecno zapiše.

Pomembno je tudi, da sledite natančno predpisanemu postopku za podajo izredne odpovedi. To pomeni, da svojega delodajalca najprej pisno opomnite na izpolnitev obveznosti oz. ga pozovete k odpravi kršitev. Naštejte in opišite kršitve, delodajalca seznanite z zakonskim rokom za odpravo naštetih kršitev in ga obvestite o nameri, da boste zaradi kršitev podali izredno odpoved. O tem, da ste delodajalca pisno opomnili na izpolnitev obveznosti in ga seznanili z namero za izredno odpoved, morate pisno obvestiti tudi pristojni inšpektorat za delo. Pristojnost inšpektorata je krajevna in je vezana na sedež delodajalca.

Če delodajalec ne izpolni obveznosti oz. ne odpravi kršitev v zakonskem roku treh delovnih dni, mu lahko podate izredno odpoved. Celoten postopek in zakonski roki za izvedbo postopka so natančno določeni in opisani v ZDR-1.

ZDR-1 prav tako natančno določa, kako pravilno vročiti npr. pisni opomin ali izredno odpoved. Če boste delodajalcu izredno odpoved vročali npr. po pošti, je mnenje inšpektorata za delo, da mora tudi delavec izredno odpoved delodajalcu vročiti po pravilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP). To pomeni, da svojo izredno odpoved pošljete v posebni kuverti z oznako »PO ZPP«. Kuverto lahko kupite v poslovalnicah Pošte Slovenije ali v poslovalnicah založbe DZS. Vročilnico (odrezek s podpisom prejemnika in datumom prejema), ki jo boste prejeli po pošti, skrbno hranite, saj velja kot vaše dokazilo o vročitvi. Datum vročitve je pomemben tudi zato, ker izredna odpoved učinkuje z vročitvijo (ni odpovednega roka) in se za dan prenehanja delovnega razmerja šteje dan, ko je bila izredna odpoved delodajalcu vročena.

Ker je podaja izredne odpovedi (njena vsebinska utemeljitev, sestavljen postopek, pravila vročitve) kompleksna, na pravilnost podaje pa so vezane tudi druge vaše pravice, ki jih boste želeli uveljaviti, vam svetujemo, da si pri pripravi izredne odpovedi poiščete strokovno pomoč.

Delavec je v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v skladu z določbo 3. odst. 111. člena ZDR-1, upravičen do  odpravnine za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine, vsaj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Za izterjavo neizplačanih plač ali neizplačane razlike vam svetujemo, da si poiščete pravno pomoč (odvetnika). Če ste član sindikalne ali druge delavske organizacije, se obrnite nanjo in zagotovili vam bodo pravno pomoč.

Za izterjavo so na voljo različne možnosti, odvisno od tega, ali vam je delodajalec izstavljal plačilne liste ali ne.

Če vam je delodajalec vsak mesec izstavil plačilno listo, lahko odvetnik pripravi predlog za izvršbo, vaše plačilne liste pa bodo veljale kot verodostojne listine, na podlagi katerih je lahko podan predlog za izvršbo.

Lahko pa vložite tudi tožbo pri krajevno pristojnem delovnem sodišču. Pri tožbi je smiselno najprej poskusiti s pisno zahtevo za odpravo kršitev in pozivom k plačilu, v kateri določite rok (lahko je kratek) za poravnavo obveznosti.

Zahtevo naj pripravi in pošlje odvetnik, včasih je že to učinkovito sredstvo za poplačilo terjatev. Če pa delodajalec kljub zahtevi obveznosti v roku ne bo poravnal, ne odlašajte in vložite tožbo.

Laura Orel, Delavska svetovalnica

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!