S terena: Šempetrski Mahle na poti do sprememb

17. 2. 2025

Sredi lanskega oktobra je v javnost, predvsem pa med delavke in delavce v družbi Mahle v Šempetru pri Gorici zarezala novica, da nameravajo odpustiti okoli tretjino zaposlenih. Že nekaj mesecev se sindikat in svet delavcev trudita za to, da bi odločitev, ki jo bo sprejel delodajalec, kar najmanj prizadela delavstvo.

Ker je v javnost konec decembra prišla novica, da naj bi bilo več znanega in jasnega po novoletnih praznikih, smo mesec dni pozneje o tem, kaj se trenutno dogaja in na kateri točki so dogovori in pogovori, vprašali Dejana Sirka, predsednika konference Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) v podjetju Mahle.

Oktobra jih je poslovodstvo seznanilo z dvema ukrepoma: da bodo, kot selitvi proizvodnje rečejo, »relocirali« program alternatorjev v Bosno in Hercegovino in s tem izgubili 270 delovnih mest, hkrati pa naj bi naredili t. i. vitko podjetje, kar je drugi izraz za reorganizacijo podjetja, to pa naj bi pomenilo še 340 dodatno odpuščenih. Skupaj naj bi tako brez dela ostalo 610 delavk in delavcev. O tem, kako to izvesti, po začetnem šoku še vedno potekajo pogovori med delodajalsko in delavsko stranjo. Na slednji se za kar najboljši izid trudita tako sindikat kot svet delavcev. Takoj ko so izvedeli o nameri obsežnega odpuščanja, pa je Sirk o tem prek evropskega sveta delavcev, katerega član upravnega odbora je, obvestil tudi to raven soodločanja v tej veliki korporaciji s sedežem v Stuttgartu.

V zgodbo sta se sprva vpletla tudi gospodarski minister in predsednik vlade, a kmalu sporočila, da za kakršnokoli ukrepanje nimata možnosti, saj razlog za padec dobička ni bil zgolj trenutni padec prodaje ali visoki proizvodni stroški, ampak odločitev vodilnih za prestrukturiranje podjetja.

Opozarjajo na nevarnosti in se pogajajo

»Sindikat in svet delavcev sta že takoj opozorila na več nevarnosti selitve tega programa. In izrazila negativno mnenje o tem, kaj bo prinesla izguba posla in delovnih mest,« pravi Sirk in dodaja, da od prve faze negativnega presenečenja potekajo med delavsko in delodajalsko stranjo redni pogovori. Vendarle so se tako delavski predstavniki podrobneje seznanili z vzroki za takšno odločitev poslovodstva. Skušali so razumeti, a hkrati ostati na delavski strani, kar pomeni, da mora končna odločitev delavstvu prinesti dolgoročno boljše rešitve.

Nov zagon?

Kmalu je postalo jasno, da je matično podjetje Mahle v škripcih in da naj bi napovedana drastična in boleča ukrepa v Šempetru služila temu, da bi pridobili nova razvojna sredstva za projekte, ki so strateški za podjetje Mahle. Selitev v Bosno in Hercegovino naj bi tako prinesla dovolj prihrankov pri stroških dela, saj je »delovna sila« tam cenejša, da bi ta sredstva potem vložili v nove projekte, povezane s prihodnjo proizvodnjo sklopov za električna vozila (drugi del jih prispeva Mahle), ki bi pomenili nadaljnji razvoj in s tem ohranitev delovnih mest na ravni družbe, tudi v Šempetru.

Dobra novica ob vseh teh slabih pa je, da je pravzaprav obrat v Šempetru tisti, v katerega krovna družba Mahle še vlaga in namerava vlagati tudi v prihodnje. Delavski predstavniki in predstavnice so se v tem času tudi podrobneje seznanili s tem, kako si poslovodstvo zamišlja, da bi oba napovedana reza oziroma ukrepa izpeljati v praksi; o tem redno obveščajo tudi zaposlene. Nova »vitka organizacija« tako pomeni novo sistemizacijo in organizacijo podjetja. Sindikat in svet delavcev proučuje gradivo o tem in želijo si zagotovil, da bodo delovni procesi in naloge v takšni organizaciji z manjšim številom delavk in delavcev še izvedljivi. Problem je lahko preobremenjenost tistih, ki bodo ostali, kar želijo preprečiti. Predlagali so tudi, da se zagotovi, da ključni kadri ostanejo, seveda pa naj bodo za to posebej stimulirani.

Skrb sindikata je po Sirkovih besedah večplastna; najprej gre za odpuščanje, ki mora biti čim manjše, čim kasnejše in izpeljano po ustreznih kriterijih, v drugi vrsti pa gre tudi za to, da ne bo v novi reorganizaciji prihajalo do preobremenjenosti delavk in delavcev. Želijo si čim kasnejše selitve dela proizvodnje v Bosno, saj vidijo, da njena izvedba v tako kratkem času še dodatno obremenjuje delavke in delavce. Hkrati pa bi zaradi hitenja pri prenosu in zagonu proizvodnje v Bosni lahko prišlo do padca kakovosti. »Želimo si, da bi se proizvodnja selila, če se že mora, šele takrat, ko bomo dobili nov projekt za električna vozila. Za zdaj ga še ni,« opozarja Sirk in spomni na odpuščanja že leto pred tem, ko se je večji del proizvodnje (program zaganjalniki) selil šele takrat, ko je firma dobila nominacijo za nov projekt za proizvodnjo električnega motorja za pogon električnih vozil prestižnega proizvajalca.

Kaj se bo izcimilo iz vse zgodbe, še ni povsem jasno, stanje na trgu e-mobilnosti je zelo negotovo, izvemo. Prizadevanja sindikata in sveta delavcev pa so tista, ki edina lahko zaščitijo delavke in delavce oziroma delovna mesta.

Prizadevanja sindikata

Kljub temu, da so v šempetrskem Mahleju lani izkazali negativni poslovni rezultat, so obdržali nagrado za poslovno uspešnost, še izvemo od sogovornika. Tako imajo zapisano v merilih podjetniške kolektivne pogodbe. Minimalna nagrada znaša 40 odstotkov povprečne plače v Republiki Sloveniji.

Ohranjajo tudi kolektivno pogodbo in v njej se trudijo pravice nadgrajevati. Tako so predlani dosegli dodatne dneve dopusta na izobrazbo, precej so izboljšali merila za dodeljevanje dopusta za delo v popoldanski in nočni izmeni.

Tudi socialni dialog je (spet) na zavidljivi ravni, a so zaupanje z novim poslovodstvom morali šele zgraditi. Konflikti so vedno sestavni del te zgodbe, izvemo. Eden težjih je bil začetno neupoštevanje sindikata, s katerim se novo poslovodstvo sprva ni želelo sestati oziroma so že dogovorjene sestanke odpovedovali, niso jim niti dajali gradiv. »To je trajalo kar nekaj časa, dokler se nismo razjezili in naredili stavko,« pravi Sirk, ki je o dogajanju obvestil tudi vodilne v Stuttgartu. Potem so odnos počasi vendarle vzpostavili in dialog je stekel. »Zdaj se pogovarjajo, gradiva, ki jih zahtevamo, dobimo,« dodaja.

Kapital neusmiljeno vleče poteze

Kapital vedno znova gleda na dobičke, in če ti niso dovolj veliki ali pa, kot se zaradi padca prodaje električnih vozil v Evropi in razmer na globalnem trgu dogaja sedaj, niso takšni, kot so jih načrtovali, neusmiljeno vleče poteze. Denar se mora obračati, saj je to gonilo kapitalizma; in v teh razmerah so delavke in delavci samo sredstvo za pridobivanje dobička, in če so na jugu celine ali pa kje drugje pripravljeni delati več in za manj denarja, toliko bolje za kapital.

Niso namreč delavke in delavci tisti, ki so odgovorni za poslovanje, in niso tisti, ki ustvarjajo delovno intenzivna delovna okolja z veliko delovnih mest. Pravočasno prilagajanje in iskanje programov prihodnosti brez bolečih rezov v delavski standard bi morala biti naloga odgovornih delodajalcev. Razvoj tehnologij, digitalizacija in avtomatizacija lahko namreč prinašajo višjo dodano vrednost tudi z manj zaposlenimi. Bitka do dna in konkuriranje tistim proizvajalcem, ki vodijo to bitko z izkoriščanjem delavk in delavcev, v razviti Evropi ne bi smela biti rešitev.

Sirk, ki prek evropskega sveta delavcev jasno vidi, kam gre celotna širša zgodba, je prepričan, da mora biti konkurenčnost zgrajena na zdravih temeljih in ne na izkoriščanju ljudi.

 

V iskanju rešitev

Kakšna je rešitev z delavske perspektive, vprašamo sogovornika. »Ali verjeti v vse to? Mi smo malo skeptični, ker se je zadeva na ravni elektromobilnosti nekoliko zamrznila, in se sprašujemo, ali bomo sploh dobili še kakšen, večji nov projekt. Del ljudi bi želelo, da ustavimo selitev in delamo naprej tisto, kar smo delali do sedaj. To bo težko, saj je tovarniška hala v Bosni že zgrajena,« je odkrit Sirk, ki priznava tudi, da je v zraku vedno znova tudi misel na stavko. Ali bi ta kaj rešila, pa je drugo vprašanje. A poglavje stavke je v šempetrskem Mahleju še vedno odprto in Sirk zagotavlja, da bo to najmočnejše orožje sindikalnega boja po potrebi tudi uporabljeno. Potreben je predvsem pošten premislek in pošten odnos do delavk in delavcev, še dodaja.

Odpuščanje je očitno dejstvo, saj so od delodajalske strani že dobili predlog meril in kriterijev za ugotavljanje presežnih delavk in delavcev. Proučili ga bodo in nanj reagirali, pravi Sirk, predvsem pa poskrbeli, da ne bodo na udaru socialno najbolj šibki, pa tudi, da bo ljudem omogočena pomoč pri iskanju novega delovnega mesta. Z zavodom za zaposlovanje so se lani že sestali in z njim bodo še sodelovali, pravi sindikalist. Res pa je tudi, da so ljudje že sami začeli zapuščati podjetje, ko se jim pokaže za to kakšna priložnost, kar je razumljivo, doda.

»V prihodnost je ne nazadnje treba verjeti, saj vendarle krovno podjetje vlaga v razvoj podjetja v Šempetru,« pravi naš sogovornik. A kakšna bo ta prihodnost in kdo bo pri njej še sodeloval, je seveda drugo vprašanje. O tem pa bomo še pisali tudi v delavskem časopisu, saj je zelo očitno, da mnogi drugi mediji pri poročanju zanemarjajo vlogo delavskih predstavnikov ter iščejo samo težave in konflikte, ki se porajajo na terenu. Sirk upa, da jih bo čim manj.

Mojca Matoz,
foto Pixabay/Pexels

Delavska enotnost

To besedilo je bilo najprej objavljeno v tretji letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 83 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod prve letošnje redne številke (13. 2. 2025) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!