»Vlada, dobrodošla na Povšetovi« – Zaposleni v zaporih od vlade zahtevajo takojšnje reševanje nakopičenih težav

13. 2. 2025

Delavke in delavci v zaporih so danes ob 11. uri z enournim opozorilnim protestom pred vsemi slovenskimi zapori in prevzgojnim domom v Radečah opozorili na nevzdržne delovne razmere. Pred ljubljanskim zaporom na Povšetovi jim je prisluhnila tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki so jo pozvali k takojšnemu ukrepanju in reševanju aktualne problematike.

»Vlada, dobrodošla na Povšetovi,« se je glasil eden od transparentov, s katerimi so pravosodni policisti pred zaporom na Povšetovi ulici v Ljubljani izrazili nezadovoljstvo nad slabimi delovnimi razmerami. Ob tem so opozorili tudi, da so razmere v zaporih nevzdržne, saj so ti prezasedeni, pa tudi, da njihovo delo ni cenjeno in ustrezno ovrednoteno.

Od pristojnih med drugim zahtevajo takojšnjo obravnavo in sprejetje kolektivne pogodbe za Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij, s pomočjo katere bi bilo mogoče izboljšati status vseh zaposlenih v zaporskem sistemu. Zahtevajo tudi odpravo plačnih anomalij v okviru nove plačne reforme, ki naj se odpravijo čim prej, s čimer bi zagotovili vsem službam v zaporskem sistemu enakovredno obravnavo.

Izgoreli pravosodni policisti

»Konferenca Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Vlado Republike Slovenije, ministrstvo za pravosodje in vodstvo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) ter zainteresirano javnost že od septembra 2017 zelo jasno in glasno opozarja na neznosno prenatrpanost slovenskih zaporov in na kritično pomanjkanje pravosodnih policistov ter drugih strokovnih delavcev v Zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ). Vodstvo sindikata državnih organov in Konferenca sindikata URSIKS ponovno ugotavljata, da slovenska politična oblast še vedno nima nekega jasnega in primerno kritičnega odnosa do razmetavanja javnega denarja, pregona korupcije in zlorab javnih pooblastil, zato najverjetneje tudi še nima tistega še kako nujno potrebnega pravega odnosa do zaporskih uslužbencev in tudi do zapornikov, saj so oboji preobremenjeni zaradi prenatrpanosti zaporov. Pravosodni policisti enostavno nimajo prepotrebnega časa za normalen počitek in za normalno socialno življenje ter seveda tudi ne za permanentno strokovno izobraževanje in usposabljanje v borilnih veščinah, čeprav je vse našteto ključnega pomena za varno, strokovno in normalno delovanje slovenskega zaporskega sistema,« je še pred protestom opozoril predsednik Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) Frančišek Verk. »Zaradi preobilice nadur, ki so opravljene v povsem neenakomerno razporejenem delovnem času, pravosodni policisti izgorevajo, se odrekajo normalnemu socialnemu in družinskemu življenju, poleg tega pa se nikoli ustrezno ne spočijejo, zato na delo pogosto prihajajo nepripravljeni za naloge, ki jih čakajo, saj te terjajo spočitega in borilno sposobnega ter strokovno usposobljenega pravosodnega policista, ki se je le kot tak sposoben soočati z nevarnostmi, ki jih prinaša zelo dinamična, psihosocialno zahtevna in tudi nevarna zaporska populacija, saj je več kot polovica zapornikov tujcev oziroma migrantov in njihovih tihotapcev, ki so zagrešili kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Pravosodni policisti in drugi zaporski uslužbenci se soočajo z vsaj 600 obsojenci več, kot je to v nekih normalnih razmerah,« je še med drugim dodal.

Potrebna je sklenitev kolektivne pogodbe

»Zaporski sistem je živ organizem, ki živi 24 ur na dan vse leto. Če ga država oziroma vlada zanemarja, se maščuje,« je na protestu pred zaporom na Povšetovi uvodoma dejal predsednik sindikata ljubljanskih zaporov Boštjan Zakrajšek in predstavil zahteve vladi za rešitev kadrovske stiske, pravično nagrajevanje zaposlenih razbremenitev prezasedenosti zaporov in varno, zdravo ter finančno stabilno delovno okolje. »Želimo plačo, primerljivo s policisti in vojaki. Ti dobijo nekaj več dodatkov od nas, tudi mi jih želimo«, je povedal. Izpostavil je, da so zaposleni preobremenjeni, saj zaporski sistem poka po šivih. »Imamo okoli 50 odstotkov zaprtih tujcev, ki so storili kazniva dejanja. Zapor ni primerljiv z azilnim domom, saj v zaporu delamo z njimi 24 ur na dan,« je izpostavil. Samo v ljubljanskem zaporu po njegovi oceni primanjkuje najmanj 50 pravosodnih policistov, na ravni države pa v sistemu najmanj 30 odstotkov zaposlenih.

Verk je spomnil, da imajo policisti primerljivo kolektivno pogodbo in pozval vlado k argumentom, zakaj do nje ne bi bili upravičeni pravosodni policisti. »Kljub dodatku za delo s tujci, ki ga je pripeljala nova plačna reforma, so plače pravosodnih policistov glede na razmere, ki vladajo v zaporih, preslabe. Na ministrstvu za javno upravo že desetletja zavračajo dialog za sklenitev kolektivne pogodbe, čeprav zaposleni delajo v mnogo slabših pogojih kot policisti«, je povedal in dodal, da so vladi predlagali kolektivno pogodbo za pravosodne policiste in vse ostale, ki so zaposleni v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu Radeče. Vendar iz dopisa, ki jim ga je poslal minister za javno upravo Franc Props, izhaja, da vlada temu ni naklonjena in želi položaj še naprej urejati znotraj kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti. »Če imamo enovit sistem, bi morala država poskrbeti tudi za pravosodne policiste in za zaporske uslužbence«, je poudaril Verk.

 

Ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki se je pred začetkom protesta osebno rokovala z vsemi prisotnimi pravosodnimi policisti in policistkami, zbranimi na ploščadi pred Zavodom za prestajanje kazni zapora Ljubljana, je izrazila razumevanje za stisko zaposlenih in ponudila podporo ministrstva za pravosodje, ki naj bi si v dialogu z ministrstvom za javno upravo prizadevalo za čim prejšnjo rešitev situacije. Povedala je, da bo prostorsko stisko in prenatrpanost zaporov delno rešil zapor v Dobrunjah, ki bo začel obratovati predvidoma v začetku prihodnjega leta. Za uspešno zmanjševanje števila priprtih in zaprtih tujcev v slovenskih zaporih pa bi bila potrebna tudi zakonodajna sprememba kazenskega zakonika ter primerna migracijska politika Evropske unije, ki bi preprečevala, da ljudje ne bodo bežali iz svojih območij v sosednje države in se pri tem posluževali tihotapskih poti. Prav tihotapci naj bi namreč predstavljali največji delež tujih državljanov v slovenskih zaporih.

Pri tem ji je pritrdil tudi generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) Bojan Majcen, ki je poudaril, da v slovenskih zaporih še nikoli ni bilo toliko tujcev, kot jih je sedaj, ob čemer je spomnil na 308. člen kazenskega zakonika, ki ga vlade Janeza Janše leta 2020 novelirala tako, da je kazni za tihotapljenje tujcev v Slovenijo precej zvišala. Rešitev pomanjkanja kadra oziroma prezasedenosti zaporov bi lahko bila v pogojnih odpustih, pomilostitvah ali amnestijah zapornikov z manjšimi kršitvami. Ker so izrečene zaporne kazni za tujce povprečno dolge tri leta, bo kljub odprtju novega zapora v Dobrunjah, prezasedenost še nekaj časa problem v zavodih za prestajanje kazni.