Ogromno odprtih vprašanj, kar lahko vodi v zlorabe in izigravanje sistema – Odziv ZSSS na predlog izhodišč za obdavčitev premoženja in ukrepov za prestrukturiranje in razbremenitev dela

3. 2. 2025

V okviru javne razprave o predlogu izhodišč za obdavčitev premoženja in ukrepov za prestrukturiranje in razbremenitev dela smo v ZSSS pripravili svoje komentarje, stališča ter pričakovanja, ki smo jih tudi že predstavili na seji ekonomsko-socialnega sveta, ko je bil predlog izhodišč predstavljen socialnim partnerjem.

Menimo, da so predstavljena izhodišča lahko le začetna podlaga za oblikovanje nadaljnjih predlogov in iskanje ustreznih rešitev, s katerimi bo mogoče zagotoviti davčno pravičen in javno-finančno vzdržen ter nevtralen sistem.

Gre za predlog izhodišč, ki naj bi opredelil in določil obdavčitev premoženja, kot tudi izhaja iz naslova predloga. Kljub temu pa gre zgolj za obdavčitev nepremičnin. Na tem mestu pogrešamo natančno definicijo, kaj vse predstavlja premoženje posameznika in predlog, ki bi obdavčil celotno premoženje, in sicer finančno premoženje, kot so depoziti, vrednostni papirji, deleži ipd. Menimo, da že obstajajo kakovostne evidence, ki bi takšno obdavčitev omogočile. Dogovoriti bi se bilo treba tudi o tem, kako bi se pri obdavčitvi upoštevalo premoženje v obliki nepremičnin v tujini. Ker gre za premoženjski davek, ki bo prihodek proračuna in ne občin (v primerjavi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča) ne bi smelo igrati vloge kje se premoženje nahaja. Če bi se odločili za takšen pristop obdavčitve, bi bilo treba predhodno sprejeti zakon, ki bi urejal izhodni davek, kar pomeni, da bi preprečili administrativno spreminjanje davčne rezidence pred sprejemom davka na premoženje.

Predlog obdavčitve nepremičnin se nanaša zgolj na nerezidenčne nepremičnine in na število njihovih lastništev. Če gre za premoženjski davek, se nam postavi vprašanje, zakaj se tudi vrednost rezidenčne nepremične nad določeno vrednostjo, ki predstavlja luksuz, ne všteva v obračun osnove premoženjskega davka. Predlagana rešitev, da se obdavči lastništvo nerezidenčnih nepremičnin postavlja zavezance z vidika premoženja, ki izhaja iz vrednosti nepremičnin, v različen položaj. To pomeni, da bo posameznik, ki je lastnik zgolj ene nepremičnine v primerjavi z drugim posameznikom, ki je lastnik več nepremičnin, oproščen plačila predlaganega davka, kljub temu da je vrednost premoženja posameznika, ki izhaja iz prve nepremičnine lahko občutno večja od vrednosti premoženja drugega posameznika. Menimo, da je z vidika pravične obdavčitve prebivalstva, za osnovo od katere bi se plačevalo davek, bolj smotrno upoštevati vrednost vseh nepremičnin oziroma celoten obseg premoženja, kot pa da je obdavčitev povezana s številom lastništev. Na tem mestu bi bil smiseln tudi razmislek o določitvi progresivne davčne stopnje namesto enotne davčne stopnje v višini 1,45 odstotka.

Stališča ZSSS o predlogu izhodišč za obdavčitev premoženja in ukrepov za prestrukturiranje ter razbremenitev dela, ki je trenutno v javni razpravi, so v celoti dostopna tukaj.

V vsakem primeru pa se v ZSSS zavzemamo za sistem, ki bi obdavčil celotno premoženje posameznika. Premoženje namreč niso samo nepremičnine, temveč se višina premoženja lahko ugotavlja tudi v lastniških deležih, dividendah, naložbah, zlatu, raznih materialnih dobrinah … In prav bi bilo, da imamo, ko govorimo o obdavčitvi premoženja, v mislih celotno premoženje posameznika oziroma posameznice.

Vsekakor pa je treba oblikovati sistem, ki bi v čim manjši mogoči meri preprečeval možnost zlorab in izigravanje namena zakonodajalca. Po našem mnenju predlagana izhodišča sama po sebi odpirajo ogromno vprašanj, kar pa lahko vodi v zlorabo in izigravanje sistema obdavčitve nepremičnin.

Foto Pixabay/Pexels