Nezgode pri delu: Modro je poznati in upoštevati ukrepe za njihovo preprečevanje

6. 1. 2025

Na kratko opisati potrebne ukrepe in protokole za preprečevanje in odpravljanje vzrokov za nezgode in poškodbe pri delu ter odpravo nevarnih pojavov je nemogoče, saj je položajev, v katerih se lahko kaj zalomi, praktično toliko, kot je delovnih mest, opravil v zvezi z delom, delovnih strojev in drugih okoliščin, tudi osebnih. Zato povzemamo samo nekatere in napotujemo k nadaljnjemu informiranju v zakonodaji, predvsem v številnih uredbah in pravilnikih, ki podrobneje urejajo posamezna področja. Temeljno načelo zagotavljanja varnega in zdravega dela pa je stalno usposabljanje.

Najprej si velja zapomniti, da je celotno področje varnosti in zdravja pri delu zasnovano kot preventivno ukrepanje in preprečevanje poškodb, nesreč, obolelosti, nelagodij, stisk in drugih neželenih pojavov pri delu.

Ocenimo raznovrstna tveganja

Prvi, najpomembnejši ukrep je zavedanje, ocenjevanje, prepoznavanje in analiza tveganj. O pomenu ocenjevanja tveganj in izdelavi izjave o varnosti z oceno tveganja za vsako delovno mesto pišemo posebej, tu pa poudarjamo le to, da je to osnovni dokument, iz katerega izhajajo ukrepi za preprečevanje tveganj in s tem tudi nezgod pri delu.

Kako pomembno je ocenjevanje tveganj z vidika raznolikosti, kaže dejstvo, da možnosti, da bo nekdo zaradi nevarnosti na delovnem mestu utrpel posledice, niso enake za vse. Kljub temu, da so lahko izpostavljenosti nevarnostim enake, lahko osebne okoliščine delavke oziroma delavca pomembno vplivajo na dovzetnost te osebe za tveganja. Ni torej vseeno ali nepomembno, kakšnega spola, starosti, delazmožnosti (invalidi in invalidke), statusa (migranti in migrantke, napoteni in napotene …) smo. Obveznost, zakonska in moralna, prilagajanja delovnih mest vsemu temu je delodajalčeva. Opustitev pa kazniva. Raznolikosti mora vsak delodajalec obravnavati resno in odgovorno. Prav tako pa mora ocenjevanja tveganja sproti revidirati in spreminjati skladno s potrebami. Samo takšna ocenitev tveganj in ukrepi, ki iz tega izhajajo, lahko služijo svojemu namenu, vse drugo je le zavajanje, češ da je zakonodaji zadoščeno. Resnica potem lahko udari v obliki nesreč, poškodb, bolezni in stisk, pa tudi poslovne in družbene škode, ki iz tega izhaja.

Navodila in protokoli za varno delo

Navodila za varno delo, ki jih sprejme delodajalec, imajo pri zagotavljanju varnega in zdravega dela ter zmanjšanju tveganj in posledično poškodb pri delu pomembno vlogo.

S sprejetimi navodili je delodajalec dolžan seznaniti delavke in delavce in jih poučiti za varno delo z vsako delovno opremo oziroma strojem, s katerim delajo.

Takšna navodila morajo biti razumljiv in jasen (ne pa zapleten, dvoumen in predolg – vse to se namreč dogaja v praksi) povzetek tehnične dokumentacije proizvajalca o pravilni uporabi in vzdrževanju delovne opreme ter tehnološkega postopka delodajalca. Nameščena morajo biti na

vidna mesta ob delovni opremi, tako da so delavkam in delavcem na voljo ves čas delovnega procesa.

Naloga delodajalca oziroma pristojnih za varno in zdravo delo, ki jih imenuje delodajalec, je tudi nadzor nad tem, da vsa delovna opravila potekajo skladno z navodili za varno delo.

Poleg teh navodil so za varno izvajanje dela pomembni tudi določeni protokoli. To so skupki pravil, dogovorov in postopkov, ki natančno določajo, kako naj se določene dejavnosti v določenih okoliščinah izvajajo ter kako morajo tisti, ki jih izvajajo, ravnati, da bo njihovo delo ne le učinkovito in dobro opravljeno, ampak bo kar najbolj varno in za zdravje neškodljivo.

Protokoli niso na primer le pravila o ravnanju, uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav (diplomacija), ampak so tudi predpisani vrstni redi del in opravil pri delu z delovno opremo ipd. Te posebne skupine navodil so pomembne tudi za zagotavljanje varnega dela v še posebej nevarnih razmerah, kot je na primer delo s kemičnimi in biološkimi tveganji. Spomnimo na nedavno epidemijo covida-19 (biološko tveganje), ko je bilo izdano vladno navodilo, kakšne protokole naj zagotovijo delodajalci: upoštevanje medsebojne razdalje, razkuževanje rok, opreme, prostorov, organizacija prihodov na delo in odhodov z dela, sestankovanja, malice ipd., ravnanje z osebo, ki kaže znake bolezni, organizacija dela (več dela na daljavo) in podobno. Ali pa na hudo delovno nesrečo v kočevskem podjetju Melamin leta 2022, ko je ravno opustitev protokolov pri pretakanju nevarnih snovi povzročila veliko in tragično delovno nesrečo.

Posebni protokoli so sprejeti z namenom odpravljanja nevarnosti, in če niso upoštevani, so lahko posledice hude. Dober primer so denimo predpisi s področja gozdarstva in kmetijstva. Pristojni inšpektorji namreč pri raznih opravilih ob nesrečah opažajo prav opustitev omenjenih protokolov in neustrezno delovno in varovalno opremo. Tako je med drugim predpisano, kakšna naj bo varna sečnja dreves. Pred časom se je zgodila nesreča s smrtnim izidom ravno zaradi tega, ker delavca pri sečnji dreves nista upoštevala varnostne razdalje in je enega pod seboj pokopalo posekano deblo. V drugem primeru pa delavec ni skladno s predpisi glasno in jasno opozoril na padajoče drevo, in tudi to je pokopalo njegovega kolega. Sicer pa gozdarski inšpektorji opažajo veliko težav in nesreč zlasti pri delu v zasebnih gozdovih, kjer ljudje niso niti ustrezno usposobljeni, opremljeni in zavarovani – tako je pred časom dedek z neprevidno sečnjo smrtno poškodoval svojo vnukinjo. A v teh primerih inšpektorji nimajo pooblastil. Zato si velja zapomniti, da različna opravila, ki se jih lotevamo v zasebnem času in »na svojem« področju, tudi terjajo upoštevanje varnostnih pravil, prav tako kot tista v našem službenem času. Zahtevajmo od delodajalca, da nam zagotovi varno in zdravo delo, enako pa počnimo tudi sami.

Požarna varnost

Med pomembnimi ukrepi, ki jih mora v skladu s posebnimi predpisi sprejeti delodajalec, so tisti, ki zagotavljajo varstvo pred požarom in evakuacijo, ter, kadar je to potrebno, ukrepi za sodelovanje z zunanjimi službami za varstvo pred požarom.

Ukrepi varstva pred požarom morajo biti tako preventivni kot aktivni. To so vsi tehnični in organizacijski ukrepi, s pomočjo katerih se zmanjša možnost nastanka požara; če do njega pride, pa mora biti znano in določeno, kako je treba preprečiti njegovo širjenje in kako učinkovito gasiti.

Delodajalec mora med drugim določiti tudi evakuacijske poti in zbirna mesta ob požaru – ali poznate znake za to?

Ukrepi ter število delavcev in delavk oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih (teh je kar nekaj), ki jih delodajalec določi za njihovo izvajanje, morajo biti prilagojeni naravi dejavnosti in številu zaposlenih ter morajo upoštevati druge navzoče osebe v delovnem procesu (stranke, paciente, zunanje sodelavke in sodelavce …).

Kadar delodajalec poveri opravljanje vseh ali posameznih nalog varnosti pri delu zunanjim strokovnim službam, morajo te imeti dostop do podatkov o tveganjih, o varnostnih in preventivnih ukrepih ter o delavcih in delavkah, odgovornih za izvajanje ukrepov, med drugim za prvo pomoč, varstvo pred požarom in evakuacijo.

Delodajalec mora zaposlene seznaniti tudi z delavci oziroma s pooblaščenimi osebami po posebnih predpisih (teh je kar nekaj – od krovnega zakona do različnih uredb in pravilnikov), odgovornih za izvajanje ukrepov požarnega varstva in evakuacije. Delavski predstavniki oziroma zaupniki naj delodajalca obvestijo tudi, če imajo na to pripombe.

Ali poznamo oznake za nevarnost?

Vsako prepoznano tveganje mora biti tudi ustrezno označeno. Pojasnili smo že pomen jasnih in kratkih navodil, s katerimi so seznanjeni vsi vpleteni, prav tako pa je treba poznati varnostne znake, saj so ti še bolj jasno in nedvoumno opozorilo na varnostno tveganje.

Poseben pravilnik določa obliko, barvo in velikost varnostnih znakov ter obveznosti delodajalcev v zvezi z uporabo varnostnih znakov v skladu z evropskimi standardi (direktive). Tu ne gre za označevanje blaga in proizvodov ter določil v prometu, vse to je urejeno z drugimi predpisi, ampak za označevanje določenih objektov, dejavnosti ali stanja in dajanje informacij ali navodil o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. Znak je lahko napis, barva, svetlobni znak, zvočni signal, govorna ali ročna komunikacija.

S tovrstnimi znaki se nekaj prepoveduje, opozarja na tveganja ali nevarnosti, predpisuje določeno obvezno ravnanje v določenem primeru, označuje izhode v sili, daje informacije o pripomočkih za prvo pomoč in reševanje ter druge posebne informacije – lahko tudi v obliki geometrijskih likov, barv, simbolov ali piktogramov, vidnih le, če so osvetljeni s svetlobo primerne jakosti. Taka označba je tudi dopolnilni napis, varnostna barva, s katero označimo kaj posebnega, sem pa se prištevajo tudi zvočni in drugi signali.

Kot določa pravilnik, mora delodajalec zagotoviti postavitev varnostnih znakov na mestih, kjer se delavke in delavci tveganjem ne morejo izogniti, ker teh tveganj ni mogel odpraviti ali dovolj zmanjšati s tehničnimi sredstvi kolektivnega varstva ali z ustrezno organizacijo dela. Pri tem mora delodajalec upoštevati oceno tveganja za varnost in zdravje delavk in delavcev pri določenem delu in v določenem okolju ter zagotoviti, da so takšni znaki vedno na zahtevanem mestu.

Delavkam in delavcem pa mora delodajalec tudi zagotoviti ustrezna ustna ali pisna navodila o pomenu varnostnih znakov, ki se uporabljajo pri delu, in jih stalno obveščati o vseh potrebnih ukrepih v zvezi z njihovo uporabo.

Ne pozabimo, da se mora delodajalec pri vsem tem posvetovati z delavkami in delavci ter z njihovimi predstavniki in jim omogočiti enakopravno sodelovanje.

 

Osebna varovalna oprema

Prav posebno mesto pri zagotavljanju varstva pred delovnimi nezgodami, boleznimi in drugimi neželenimi pojavi ima osebna varovalna oprema. To so po posebnih predpisih določeni in standardizirani proizvodi, ki so načrtovani tako, da jih uporabnik lahko nosi ali drži zaradi varovanja pred eno ali več nevarnostmi za njegovo zdravje ali varnost. Predpisi opozarjajo tudi na zamenljive sestavne dele za opremo, ki so bistveni za njeno varovalno funkcijo, ter na priključne sisteme za opremo, ki jih oseba ne nosi ali drži. Priključni sistemi so načrtovani za povezavo te opreme z zunanjo napravo ali z zanesljivo zunanjo točko pritrditve; niso načrtovani tako, da bi bili trajno pritrjeni in pred uporabo ne zahtevajo pritrjevanja.

Za osebno varovalno opremo so določene tudi kategorije nevarnosti, pred katerimi naj bi uporabnike ščitila osebna varovalna oprema.

Prva kategorija vključuje samo minimalne nevarnosti, kot so površinske mehanske poškodbe, stik s čistilnimi sredstvi z blagim delovanjem ali dolgotrajen stik z vodo, stik z vročimi površinami, ki ne presegajo 50 stopinj Celzija, poškodbe oči zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi (razen med opazovanjem sonca) in atmosferske pogoje, ki niso ekstremni. Najbolj ekstremna kategorija pa vključuje izključno nevarnosti, ki lahko povzročijo zelo hude posledice, kot je smrt ali trajna okvara zdravja, v zvezi s snovmi in mešanicami, ki so nevarne za zdravje, atmosferami, v katerih primanjkuje kisika, škodljivimi biološkimi dejavniki, ionizirajočim sevanjem, okolji z visoko temperaturo, katerih učinki so primerljivi s tistimi pri temperaturi zraka najmanj 100 stopinj Celzija, okolji z nizko temperaturo, katerih učinki so primerljivi s tistimi pri temperaturi zraka – 50 stopinj Celzija ali manj, padci z višine, električnimi udari in delom na napeljavah pod napetostjo, utopitvami, urezninami z ročno verižno žago, visokotlačnimi curki, strelnimi ranami ali vbodi z nožem ter škodljivim hrupom.

Še zdaleč ni vseeno, kakšna ta oprema je, zato Evropska unija določa zanjo posebne standarde, ki so javno dostopni v obliki seznama. Pri tem določa tehnične specifikacije, ki dajejo preverjene strokovne rešitve za izpolnjevanje posameznih zahtev in vsebujejo opise zahtevanih lastnosti izdelka, kot so: raven kvalitete, delovanje, varnost, mere, terminologija, simboli, pakiranje, označevanje, postopki ugotavljanja skladnosti in proizvodne metode.

Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) privzema vse evropske standarde v sistem slovenske standardizacije, zato imajo vsi evropski standardi oznako SIST. Dostopni so na spletni strani SIST.

Posebni predpisi določajo, kakšni morajo na primer biti obutev, tekstilni izdelki, gradbeni proizvodi, strojna oprema, dvigala ipd. Tako denimo določajo, kaj vse mora vsebovati etiketiranje tekstilnih izdelkov, ki je obvezno, oziroma morajo biti tovrstnim izdelkom priloženi trgovski dokumenti. To je pomembno zlasti za tiste tekstilne izdelke, ki so namenjeni varovanju pred minimalnimi tveganji, kot so delovne halje, enodelne in dvodelna zaščitna oblačila, varovalna oblačila za zaščito pred dežjem ipd. – ti namreč morajo izpolnjevati tudi zahteve, ki jih določajo predpisi na področju osebne varovalne opreme.

Nevarna gradbišča

Podatki inšpektorata za delo kažejo, da je v gradbeništvu, ki je izredno tvegana dejavnost, 40 odstotkov vzrokov za nesreče pri delodajalcu. Kje je preostalih 60 odstotkov, ali pri delavcih (večinoma so v dejavnosti zaposleni moški) ali v kakšnih drugih okoliščinah, lahko le ugibamo. Kot pravijo inšpektorji, pa je država posejana z gradbišči, kjer je že na prvi pogled jasno, da ne upoštevajo varnostnih protokolov, nimajo ustreznih gradbenih odrov, ne uporabljajo ustrezne brezhibne varovalne opreme, kot so čelade, rokavice, vrvi … Nemalo delavcev dela v jarkih, ki so višji od enega metra, pa ti niso ustrezno zavarovani – ali ste vedeli, da imate nekaj možnosti preživetja le, če vas zasuje pod pasom, če pa više, se te možnosti izredno zmanjšajo?

Prva pomoč na delovnem mestu

Skladno z zakonom o varnosti in zdravju pri delu je sprejet tudi Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu, ki natančneje določa ukrepe delodajalca za zagotavljanje prve pomoči na delovnem mestu. Cilji prve pomoči so ohraniti življenje poškodovanim, nenadno obolelim ali akutno zastrupljenim delavcem, preprečiti poslabšanje zdravstvenega stanja in poskrbeti za strokovno medicinsko pomoč. Delodajalec mora zagotoviti, da so vsi delavci in delavke seznanjeni s tem, kdo je v njihovem delovnem okolju usposobljen za izvajanje ukrepov prve pomoči.

Zagotoviti mora, da je na vsakih 50 zaposlenih delavcev oziroma na vsako delovno enoto na razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč; predpisi tudi jasno določajo, kaj mora vsebovati. Pri izvajanju del, pri katerih iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, pa mora delodajalec zagotoviti, da je v delovnem procesu na vsakih 20 delavcev in delavk oziroma na delovno enoto na razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč. Ta mora biti na lahko dostopnem mestu in vedno na razpolago, njena vsebina pa mora biti sproti dopolnjevana z veljavnim sanitetnim materialom. Vsaka poraba sanitetnega materiala (namen porabe, količina, datum, uporabnik) mora biti zapisana.

Omarica za prvo pomoč mora imeti na zunanji strani znak rdečega križa, na njej pa morajo biti napisani:

• telefonska številka centra za obveščanje – 112;
• naslov in telefonska številka pooblaščenega zdravnika;
• naslov in telefonska številka najbližjega zdravstvenega zavoda;
• ime in delovno mesto delavca, usposobljenega za izvajanje prve pomoči. 

In še

V zvezi s preprečevanjem nesreč pri delu bi lahko omenili še marsikatero pravilo za varno in zdravo delo. Tudi predpisov je izredno veliko, kar kaže na resnost tega področja. Predlagamo, da se seznanite s tistimi, ki so za vas pomembni, na primer s predpisi o varnem nakladanju in razkladanju, o delu z električnim tokom, eksplozivnimi sredstvi, o delu s slikovnim zaslonom, delu pod zemljo, delu z ostrimi predmeti, v prometu ipd. Seznanite se tudi z najnovejšim pravilnikom o ročnem premeščanju bremen, ki je plod sindikalnih prizadevanj.

Držimo se zlatega pravila, da je nesreče modro preprečevati. Ustavite nesreče, preden te ustavijo vas!

Mojca Matoz

Še niste članica oziroma član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!