Pomemben sindikalni premik: dosežen plačni dogovor za javni sektor
18. 11. 2024
Večina sindikatov javnega sektorja je v petek, 15. novembra, po dobrih dveh letih pogajanj podpisala krovno in stebrne kolektivne pogodbe, kar pomeni, da bo nov plačni sistem 1. januarja 2025 lahko začel veljati. Do konca leta morajo delovne organizacije pripraviti sistemizacije delovnih mest nove plačne lestvice in z zaposlenimi skleniti nove pogodbe ali anekse k obstoječim pogodbam.
Kljub drugačnim napovedim nekaterih sindikatov drugega plačnega stebra – stebra državnih uslužbencev, med njimi Policijskega sindikata Slovenije ter Sindikata državnih organov Slovenije, s čimer bi bile ogrožene višje plače zaposlenih v plačnem stebru državne uprave, pravosodnih organih in občinskih upravah, je v petek k podpisu krovne in stebrnih kolektivnih pogodb pristopila večina, oziroma 32 od 46
sindikatov javnega sektorja.
Po 16 letih bo tako okoli 190.000 javnih uslužbencev dobilo nov plačni sistem, ki se bo začel izvajati 1. januarja 2025. Prevedba delovnih mest na novo plačno lestvico bo potekala postopoma, v šestih zaporednih obrokih, zaključila pa se bo 1. januarja 2028, ko bodo zvišanja plač zadnji deležni direktorji in funkcionarji. Prvega obroka v okviru prevedbe delovnih mest in odprave nesorazmerij bodo javni uslužbenci deležni z januarsko plačo februarja 2025, zadnjega pa glede na prevedeni plačni razred, a ne pozneje kot februarja 2028.
Razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom 1:7
V novi plačni lestvici je razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom 1 proti 7. Najnižja osnovna bruto plača bo v višini letošnje minimalne plače oziroma 1253,90 evra bruto, najvišja pa sedemkratnik minimalne oziroma 8821,04 evra bruto. Vladna stran zagotavlja, da nihče ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne, saj se bo plačna lestvica usklajevala z inflacijo. Prvega januarja prihodnje leto, ko se bo stara lestvica prevajala v novo, se bo namreč minimalna plača zvišala najmanj za delež inflacije. To pomeni, da bo višja od sedanjih 1253,90 evra bruto, zato nihče ne bo uvrščen v prvi plačni razred. Tisti, ki so do zdaj prejemali minimalno plačo, a so medtem že pridobili napredovanja, ki so bila vseeno pod minimalno plačo, se jim bodo ta pri prevedbi upoštevala.
Povprečni dvig plače 19-odstoten
Trenutno ocenjena vrednost plačne reforme je 1,4 milijarde evrov, pri čemer vlada ocenjuje, da bo višanje plač v okviru prevedbe delovnih mest državni proračun stalo okoli 400 milijonov letno. Po vladnih izračunih bo plačna reforma javnim uslužbencem v prihodnjih treh letih v povprečju prinesla za 19 odstotkov oziroma 380 evrov bruto višje osnovne plače. Kolikšnega dviga bo deležen posamezen zaposleni
v javnem sektorju, je odvisno od plačnega razreda, v katerega je uvrščen, števila plačnih razredov, s katerimi odpravljajo plačna nesorazmerja na njegovem delovnem mestu, in od prevedbe na novo plačno lestvico.
Odprava nesorazmerij v višini dveh do štirih plačnih razredov
Večina javnih uslužbencev bo z odpravo plačnih nesorazmerij dobila od dva do štiri plačne razrede več. V prvi tranši z januarsko plačo prihodnje leto se jim bo plača zvišala za 12 odstotkov razlike oziroma najmanj 100 evrov bruto, razen tistih, pri katerih bo učinek prevedbe na novo lestvico manjši, ker so bili v bližnji preteklosti že deležni zvišanja plače. Naslednjih pet tranš bo sledilo oktobra leta 2025, junija in decembra leta 2026, julija leta 2027 in januarja leta 2028 za tiste, ki bodo deležni največjega zvišanja. Najprej bodo celotni znesek prevedbe delovnega mesta dobili zaposleni v spodnji tretjini plačne lestvice. Del dogovora med vlado in sindikati je še, da bo regres za letni dopust prihodnje leto za pet odstotkov višji od minimalne plače in bo izplačan najkasneje maja, z aprilsko plačo. Do istega roka, a deset odstotkov nad usklajeno minimalno plačo bo izplačan regres za leto 2026.
Še več podrobnosti, med drugim tudi pregled delovnih mest pred prevedbo in po prevedbi na novo plačno lestvico ter popis novosti, ki jih prinaša zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, pa v naslednji številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, ki izide 21. novembra. Že zdaj pa lahko rečemo, da je eden najpomembnejših dosežkov sklenjenega plačnega dogovora to, da bo po novi plačni lestvici najnižja osnovna bruto plača vselej aktualna minimalna plača.
M. P.
Sindikati drugega plačnega stebra proti podpisu kolektivne pogodbe
Nalagam ...